Naprej na vsebino

Strokovnjaki z različnih področij o digitalizaciji in človečnosti

Na odprtju mednarodne znanstvene konference Za človeka gre o digitalni transformaciji v znanosti, izobraževanju in umetnosti, ki poteka  organizaciji Alme Mater Europaee, so spregovorili prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik RS Borut Pahor, evropska komisarka Mariya Gabriel, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) prof. Peter Štih in državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Mitja Slavinec.

Ustanovitelj in predsednik AMEU prof. dr. Ludvik Toplak je poudaril, da je konferenca odraz prizadevanj zadnjih 12 let in vključuje vsa področja delovanja univerze, ki v skladu s poslanstvom v svoji strategiji zasleduje principe relevance, kakovosti ter racionalizacije.

Preberite tudi:

Znanstvena konferenca Za človeka gre 2021 s poudarkom na digitalni transformaciji

Prof. dr. Ludvik Toplak: Socialno tržna ekonomija, teoretična izhodišča evropskih ljudskih strank

Za človeka gre.
Za človeka gre.
Vir slike: Alma Mater

Enako pomembna kot digitalizacija je pristna človečnost

Predsednik RS Borut Pahor je dejal, da je naziv konference več kot aktualen, saj je preteklo leto jasen dokaz, da moramo biti osredotočeni na človeka, tudi ko gre za nesluten razmah digitalizacije. »Digitalizacija ni več izbira, digitalizacija je nuja. Kdor ni hiter, prilagodljiv, zaostane,« je poudaril in dodal: »Izkušnja covida-19 kaže na to, da je enako pomembna tudi naša pristna človečnost.«

V tehnologiji, izobraževanju in umetnosti digitalizacija pomeni nov razvojni izziv, je dejal in izpostavil, da je treba najti pravo ravnotežje med družbenim in tehnološkim razvojem ter spremembe vnašati v prid družbe. Ob vnašanju rešitev pa moramo biti pozorni tudi na pasti, ki jih nova tehnologija prinaša.

Digitalizacija spreminja pravila igre v znanosti, izobraževanju in kulturi

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Mariya Gabriel je dejala, da zavedanje o vlogi digitalne transformacije nikakor ni novo, ga je pa pandemija covida-19 še pospešila. Izpostavila je vlogo digitalizacije na treh področjih: znanosti, izobraževanju in kulturi.

Na področju znanosti digitalizacija spreminja pravila igre, saj omogoča nove načine raziskovanja, hkrati pa so raziskovalci primorani biti usposobljeni za uporabo novih orodij in morajo svoje področje dela razširiti z veščinami s področja digitalizacije. Umetna inteligenca pospešuje raziskave in veliko vlogo bo imel Evropski oblak odprte znanosti (European Open Science Cloud (EOSC)), ki je  evropski odgovor Evrope na nove okoliščine, ki jih je prinesel hiter razvoj informacijskih tehnologij.

Pokazalo se je, da so nove tehnologije lahko tudi v veliko pomoč pri izobraževanju, pa tudi, da so med posamezniki velike razlike, tako glede dostopa do orodij kot tudi glede znanja za uporabo novih digitalnih orodij, je dejala. 

Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027) ima zato dve prednostni nalogi: spodbujanje razvoja visokoučinkovitega digitalnega izobraževalnega ekosistema, ki bo zajemal vse, od infrastrukture, povezljivosti in digitalne opreme do načrtovanja in razvoja digitalnih zmožnosti, izobraževanje in usposabljanje učiteljev in osebja ter visokokakovostne učne vsebine, uporabniku prijazna orodja in varne platforme, ki spoštujejo standarde zasebnosti in etike.

Druga prednostna naloga akcijskega načrta je krepitev digitalnih spretnosti in kompetenc za digitalno preobrazbo, ki zajema pridobivanje osnovnih digitalnih spretnosti in kompetenc že v zgodnjem otroštvu pa tudi uvajanje naprednih digitalnih znanj in spretnosti, kar bo omogočilo vznik večjega števila digitalnih strokovnjakov.

Na področju kulture pa je izpostavila pomen sodelovanja s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z novimi tehnologijami, kar bo v pomoč digitalni transformaciji kulture. Digitalizacija je namreč na eni strani olajšala distribucijo kulturnih in ustvarjalnih vsebin ter storitev, hkrati pa je okrepila čezmejno konkurenco vsebin na svetovni ravni.

Naloga znanosti je tudi, da svetuje oblikovalcem politike

Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) prof. dr. Peter Štih je kot najbolj odgovorno nalogo znanosti izpostavil, da mora svetovati oblikovalcem politike in državljanom.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Mitja Slavinec se je v svojem nastopu strinjal, da brez razvoja digitalizacije ne gre več naprej. Dejal je, da digitalna preobrazba spreminja vse vidike dela in življenja in da je danes resničnost to, kar je bila še nedavno znanstvena fantastika.

Konferenca bo trajala do 19. marca, na njej bo sodelovalo prek 500 znanstvenikov iz 36 držav.
Konferenca bo trajala do 19. marca, na njej bo sodelovalo prek 500 znanstvenikov iz 36 držav. Vir slike: Alma Mater

Od izobraževanja in zdravljenja na daljavo do človekovih pravic

Konferenca bo trajala do 19. marca, na njej bo sodelovalo prek 500 znanstvenikov iz 36 držav. Razprave so organizirane kot samostojne sekcije. Med njimi bo tudi razprava o izobraževanju, s posebnim poudarkom na prednostih in slabostih izobraževanja na daljavo. Veliko pozornosti bo posvečeno tudi razpravi o socialni gerontologiji, oskrbi starejših, zdravljenju na daljavo in drugim izzivom starajočega se prebivalstva.

Prav tako bodo samostojne sekcije pokrile področja managmenta, plesne umetnosti, humanistike, okolja, arhivov, človekovih pravic ter konkurence v visokem šolstvu. Razpravam lahko prisluhnete prek spleta po predhodni prijavi na tej povezavi.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Podjetje – kaj je dobro vedeti pred ustanovitvijo?

Imeti podjetje je verjetno želja marsikaterega posameznika. Toda eno plat predstavlja, ko to gledamo v različnih filmih in si naredimo...

Prijava na e-novice