Skip to content

Zakaj so v Kočevju uspešnejši pri cepljenju proti covidu-19?

Cepiti ali ne cepiti – to je v zadnjih dneh najpomembnejše vprašanje. Toliko kot je razlogov za, se najde tudi razlogov proti, a na koncu vsak sam odloči, kaj bo storil. Nič kaj v pomoč pa niso socialna omrežja, ki so polna napačnih in zavajajočih podatkov, ki nimajo ne strokovne, včasih še realne osnove ne. Prav tako k temu ne pripomorejo senzacionalne novice, katerih namen je v glavnem pridobivanje ogledov, ne pa objektivno poročanje o cepljenju, testiranju in covidu.

Top novice zadnjih dni so polemiziranje okoli cepljenja in iskanje razlogov, zakaj so nastale razlike med cepilnimi mesti, ter iskanje ljudi, ki so imeli stranske učinke po cepljenju, da se potem »dokazuje«, kako nevarna so cepiva. Ni pomembno, da so zdravniki, epidemiologi, infektologi … že neštetokrat razložili, da imajo vsa cepiva stranske učinke, običajno bolečino in rdečino na mestu vboda.

Preberite tudi:

Se bodo šolniki začeli cepiti naslednji teden?

Pomisleki in zmeda s potrdili o cepljenju proti covidu-19

Tudi cepiva proti covidu spadajo v to kategorijo, saj reakcija običajno pomeni, da je delovalo, in se res redko zgodi, da ima kdo hujše zaplete. Konec koncev je na vsakem zdravilu, ki ga vzamete, napisan dolg seznam različnih stranskih učinkov, tudi npr. na aspirinu, pa ga ljudje še vedno pogosto uporabljajo. Stranski učinki Pfizerjevega cepiva so najpogosteje rdečina na mestu vboda in kratkotrajna vročina. Pri cepivu AstraZenece, pri katerem se proizvede bistveno več protiteles in je zato učinkovitejše, se  pojavijo še glavobol in bolečine v mišicah, kar pa običajno ne traja več kot dva dni.

Cepljenje je trenutno največja luč na koncu predora, možnost, da bomo ponovno lahko potovali, se družili, posedali pred gostilnami, hodili na koncerte, se zabavali. Zato je pred vprašanjem, če se bomo cepili, vsekakor to, kdaj.

Slovenija je do 11. marca 2021 dobila 16.800 odmerkov cepiva Moderne, 88.800 odmerkov AstraZenece in 207.090 odmerkov Pfizer/BioNTech. Skupaj torej 312.690 odmerkov, cepljenih pa je bilo že 160.685 oseb. Moderna se je v večini porabila za cepljenje zdravstvenega osebja, Pfizer se uporablja za cepljenje starejših od 65 let, AstraZeneca pa za tiste med 18. in 65. letom.

Nacionalna strategija cepljenja je zelo jasna, cepilni centri so tisti, ki pošljejo centrali zahtevo po številu in vrsti cepiva, a pred tem morajo narediti sezname, koga in s čim bodo cepili. Kot kaže, pa se je ravno tu zapletlo, tako da sedaj lahko poslušamo, kako se ponekod že cepijo mladi zdravi ljudje, drugod pa še 80-letnikov nimajo precepljenih s prvim odmerkom.

Nacionalna strategija cepljenja je zelo jasna, cepilni centri so tisti, ki pošljejo centrali zahtevo po številu in vrsti cepiva, a pred tem morajo narediti sezname, koga in s čim bodo cepili.
Nacionalna strategija cepljenja je zelo jasna, cepilni centri so tisti, ki pošljejo centrali zahtevo po številu in vrsti cepiva, a pred tem morajo narediti sezname, koga in s čim bodo cepili.
Vir slike: Moja Dolenska

Primer dobre prakse, ki bi moral biti vzor tudi za druge, je vsekakor Kočevje, kjer bodo, če bodo dobili vse naročene odmerke, do aprila precepili 60 odstotkov populacije, če odštejemo mladoletne in tiste, ki so covid že preboleli. Ko je o tem izvedela širša javnost, so dobili na obisk tudi inšpekcijo, ki pa ni ugotovila nepravilnosti. Ali povedano drugače, njihov način spopadanja s cepljenjem je transparenten, učinkovit in hiter, hkrati pa v korist občanom.

Učinkovit informacijski sistem je prvi korak

Da se v Kočevju lahko pohvalijo z uspehom, ki jim ga marsikdo zavida, botruje predvsem dejstvo, da so zelo zgodaj začeli iskati rešitve za učinkovito množično testiranje in cepljenje, saj je bilo jasno, da vsega tega ne bo mogoče opraviti na lokaciji Zdravstvenega doma, ker preprosto ni dovolj kapacitet.

Ko se je že vedelo, da bodo na voljo cepiva, so takoj začeli aktivno iskati rešitev in jo tudi našli. Tesno sodelovanje med Zdravstvenim domom Kočevje (direktorico Polono Vidič in pomočnikom direktorice, ki je tudi vodja koordinacije cepljenja, Primožem Velikonjo), občino Kočevje (županom Vladimirjem Prebiličem in podžupanom Gregorjem Koširjem) in Civilno zaščito (poveljnikom Antonom Gašparcem) je pripomoglo k uspešnemu spopadu z izvajanjem cepilne strategije.

ZD je tako pri svojem IP samoiniciativno naročil računalniški program, ki bi lahko prijave centraliziral na enem mestu in bi bil v pomoč pri zbiranju prijav za cepljenje ter kasnejšem filtriranju in izbiranju ustreznih kandidatov za cepljenje. Na ta način so se izognili, da bi bil kdo pozabljen, dvakrat vpisan, da bi njegova prijava obstala v kakšnem predalu ali celo košu.

Z ustrezno in očitno odlično komunikacijo z občani, ki je bila usmerjena k spodbujanju k cepljenju, podajanju strokovnih informacij o cepivu in usmerjanju k pravim informacijam o cepljenju, so dosegli, da se je več kot tretjina občanov (Kočevje, Kostel in Osilnica) že precepila in so eni redkih, kjer so se vsi starostniki že cepili, seveda če so si tega želeli.

Edino, kar so morali in še lahko občani naredijo, je, da kjerkoli v ZD (na informacijah, pri osebnem zdravniku) ali pri koncesionarju povedo, da se imajo namen cepiti, odgovorijo na nekaj vprašanj ter nato njihovo starost, zdravstveno stanje, pridružene bolezni … vpišejo v sistem, ki potem v skladu z vladnim cepilnim protokolom oblikuje vrstni red cepljenih. Da ne bi prihajalo do zmede, je mejnik torek do polnoči, ko preverijo stanje preteklega tedna in glede na vrsto in količino cepiva pokličejo ustrezne kandidate.

Do sedaj je bilo zelo malo tistih, ki na cepljenje zaradi različnih razlogov niso prišli (razen izjemoma včeraj zaradi poročanja, kako nevarno je cepivo AstraZenece in kako v Velenju učitelji niso mogli delati zaradi njegovih stranskih učinkov, čeravno nihče ni obiskal zdravnika), a ravno zaradi dobro oblikovanega informacijskega sistema lahko pokličejo kandidate, ki bi bili naslednji na vrsti za cepljenje, da odmerki ne gredo v nič. Na ta način ne more prihajati do zlorab, cepilni proces je transparenten in tudi ni mogoče, da bi se kdo cepil mimo vrste.

Odličen informacijski sistem brez izvedbe ne zadošča. V Kočevju so edinstveni tudi po načinu cepljenja – sistemu »drive in«.
Odličen informacijski sistem brez izvedbe ne zadošča. V Kočevju so edinstveni tudi po načinu cepljenja – sistemu »drive in«.
Vir slike: ZD Kočevje

Način cepljenja »drive in«

Odličen informacijski sistem brez izvedbe ne zadošča. V Kočevju so edinstveni tudi po načinu cepljenja – sistemu »drive in«. Ljudi naročajo v skupinah na 15 minut, pri usmerjanju prometa pa jim pomagajo gasilci. Tako se izognejo čakalnim vrstam, občanom pa povečini skozi celoten proces niti ni treba stopiti iz avta. Naročeni se pripelje na »vstopno« točko, kjer opravi prijavo in identifikacijo, nato ga usmerijo na eno izmed dveh »prevzemnih« mest, kjer ga cepijo, od tam je napoten na »izhod«, kjer dobi vse podrobne informacije po prejemu cepiva, na koncu pa ga usmerijo na javno parkirišče, kjer mora počakati še pol ure. Po dobrih 25 minutah zdravstveno osebje preveri njegovo stanje in mu poda še zadnje pomembne podatke. Ob tem pa ne smemo pozabiti omeniti, da je vedno v  bližini zdravnik in urgentna ekipa, ki bi v primeru anafilaktičnega šoka ali kakšnih drugih zapletov lahko tudi takoj ukrepala.

Nekaj ljudi pa na cepljenje pride peš in tudi zanje je poskrbljeno po posebni poti. Celoten sistem deluje po krožnem sistemu okoli športne dvorane, kjer lahko zagotovijo dve ali celo tri cepilna mesta in tako dnevno lahko cepijo tudi do 1000 ljudi. V teh dneh, od četrtka do sobote, so cepili več kot 1500 oseb.

Komunikacija je bistvena za uspeh

V Kočevju se lahko pohvalijo tudi z zelo visokim odstotkom precepljenih šolnikov – že do danes jih je cepljenih več kot 50 %, ta odstotek pa še raste. Tudi tukaj niso čakali, da bi vlada naročila, naj naredijo seznam, ampak so se že veliko pred tem večkrat sestali z ravnatelji in se pogovorili o dvomih, težavah in se trudili, da bi odgovorili na čim več vprašanj in dvomov. Posledično so imeli prve sezname učiteljev, ki so izkazali interes za cepljenje, narejen že konec januarja in se le še dopolnjuje.

Naveza ZD, CŽ in občina pri spopadu z epidemijo velik poudarek daje ravno komunikaciji in sodelovanju, pa naj gre za šolnike, zdravstveno osebje, podjetja ali ostale občane. Redno sledijo stopnji okužb in prek različnih kanalov, kot so mediji in socialna omrežja, redno in transparentno obveščajo javnost. Zavedajo se, da ljudje informacije dobijo iz različnih virov, včasih so te informacije napačne ali, kot je moč zaznati v zadnjih dneh glede cepiva AstraZenece, celo zastrašujoče.

Ljudem razložijo, da je cepivo AstraZeneca vektorsko, ki se izkazuje še z boljšo učinkovitostjo kot npr. cepivo za gripo. Da so raziskave dokazale, da imajo ti, ki so bili cepljeni z njim, če zbolijo za katero izmed trenutno najbolj skrb zbujajočih različic, milejše simptome, saj imajo ravno zaradi omenjenega cepiva v telesu že nekaj protiteles.

Ustrezna komunikacija je bila tudi tista, ki je botrovala k temu, da cepijo le ob četrtkih popoldan in petkih (ta teden izredno v soboto). Prisluhnili so ljudem, ki so tožili zaradi stranskih učinkov, in našli rešitev – tako imajo cepljeni čez vikend čas počivati, ne da bi zaradi bolečin morali v bolniški stalež ter bi se zapirala šola, ker učitelji čudežno ne bi mogli delati.

V Kočevju tudi ne beležijo resnejšega zapleta po cepljenju, velika večina reakcij je v skladu s pričakovanimi stranskimi učinki po cepljenju, samo nekaj primerov je bilo, ko je slabo počutje trajalo več kot dan ali dva.

Vir sllke: ZD KOčevje

Če nam je prav ali ne, je cepljenje trenutno edini način, ki vodi v normalno življenje, vsekakor pa so dvomi upravičeni, prav tako strah. Vsako leto v prometnih nesrečah po svetu umre približno 1,35 milijona ljudi, poškoduje se jih od 20 do 50 milijonov, pa nas to ne odvrne od tega, da se ne bi usedli v avto in odpeljali v trgovino, k zdravniku … Podobno je s cepljenjem, kjer obstaja manjša možnost za zaplet, vendar korist, ki jo pridobimo z zaščito, močno pretehta tveganje.

Vprašanje, ki pa je bistveno, je, kako in kdaj. Glede na situacijo nesorazmerij pri cepljenju bi mogoče bilo smiselno, da bi vlada premislila in bi strategijo spremenila ter bi lahko v Kočevju cepili še občane regij, kjer kritični starostniki še vedno čakajo na cepljenje. Lahko bi pa dobro prakso Kočevja prenesli na druga cepilna mesta, konec koncev smo v času digitalizacije in bi lahko tehnologijo izkoristili sebi v prid.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice