Bodo bogoslužja za veliko noč prispevala k poglobitvi vere?

Verniki smo še verjetno pod vtisom obhajanja lanske velike noči, ko smo prvič obhajali velikonočne praznike brez fizične prisotnosti v cerkvi, v krogu svojih družin. Kljub temu da je letos epidemiološka slika slabša kot lani, bodo potekala bogoslužja v cerkvah, ob določenih omejitvah.

Preberite tudi:

Ali slovenska Cerkev žrtvuje lastne vernike?

Cerkev na Slovenskem in njeno »delo na črno«

Cerkev in njen odnos do otrok duhovnikov

Primerjava epidemiološkega stanja pred enim letom in danes

Ko je Slovenska škofovska konferenca (SŠK) lansko leto 25. marca objavila navodila ob prepovedi bogoslužja za čas velike noči, smo na ta dan imeli 50 na novo okuženih s covidom-19, hospitaliziranih je bilo 72, od tega jih je bilo 14 na intenzivni negi, umrl pa je en človek. Skupno število umrlih je naraslo na 4.

Za letošnje obhajanje velike noči je SŠK objavila navodila za obhajanje  bogoslužja 12. marca, ko smo prejšnji dan imeli 847 na novo okuženih, 436 hospitaliziranih, od tega 84 na intenzivni negi. Ta dan je umrlo osem ljudi, skupno število umrlih je bilo 4200. Torej je razlika med lanskim in letošnjim časom izdaje navodil občutna.

Cerkev je ob izbruhu epidemije prenehala z izvajanjem bogoslužja

Samo spomnimo, da so bila lansko leto bogoslužja prepovedana, potem ko je bila Cerkev na Slovenskem prva institucija v državi, ki je popolnoma omejila svojo dejavnost.

Nad odločno reakcijo Cerkve so se mnogi začudili in jo tudi odobravali. Je pa zato bila Cerkev zopet med prvimi, ki so po prvi umiritvi epidemije konec aprila dejavnost zopet vzpostavili.

Kaj je botrovalo temu, da je slovenska Cerkev v slabem mesecu in pol spremenila svoje mišljenje glede boja proti epidemiji covida-19, lahko samo ugibamo. Ko smo v krogu družine prek različnih medijev spremljali praznična bogoslužja, je marsikdo rekel, da še nikoli v življenju ni doživel tako globokega obhajanja velike noči.

Za blagoslov jedil ni nujna navzočnost duhovnika

Do takrat smo bili navajeni velikih zunanjih slovesnosti, ki so sicer na zunaj dajala prijeten vtis, vendar so praviloma ostala samo na čutni ravni, brez izrazite duhovne globine. Veliko pozunanjenost povzročajo blagoslovi jedil na veliko soboto. Lansko leto pa smo si lahko po domovih jedila sami blagoslovili, kar pričuje o tem, da za blagoslov ni potrebna navzočnost duhovnika.

Od decembra se zopet obhajajo bogoslužja z ljudstvom

Ko je prišel konec oktobra drugi val epidemije, je Cerkev sicer zopet prepovedala bogoslužje, vendar tokrat bolj »s cmokom v grlu« kakor pa v resnični skrbi za omejitev epidemije. To potrjuje tudi kasnejše sklicevanje na versko svobodo, ko je Cerkev v decembru vlado pozvala k odpravi omejitev za obhajanje bogoslužja.

To se je pred božičnimi prazniki res zgodilo, tako so bila bogoslužja zopet dovoljena, ob upoštevanju omejitvenih ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19. SŠK je dovoljenje dopolnila z navodili za posamezne škofije. V tem trenutku se bogoslužja s prilagojenimi omejitvami obhajajo na ozemlju celotne Slovenije.

Nelogičnost aktualnih navodil

Aktualna navodila za obhajanje bogoslužja dovoljujejo navzočnost omejenega števila vernikov v cerkvi in izven nje. V cerkvi je lahko na vsakih 30 m2 po en vernik ali ena družina. Zunaj cerkve je število oseb omejeno na 10, ob nošenju mask in upoštevanju primerne medsebojne razdalje.

V tem primeru naletimo na prvo nelogičnost, ki je v tem, da je vsekakor v cerkvi večja možnost okužbe, kljub temu da je število vernikov omejeno zgolj glede na kvadraturo cerkve, medtem ko je zunaj lahko, ne glede na velikost površine za obhajanje bogoslužja, navzočih le 10 oseb.

Druga nelogičnost je morda še večja od prve, saj škofje priporočajo, da se verniki udeležimo bogoslužja v svoji matični župniji. Škofje pravijo, da naj verniki  spremljamo prenose bogoslužij prek medijev samo, če nas ovirajo resne okoliščine, kot so bolezen, starost, če spadamo v rizično skupino ipd.

Kako je mogoče spraviti v cerkev vse vernike?

To pomeni, da škofje pričakujejo, da bomo verniki ob obhajanju velike noči zbrani v cerkvah ne glede na epidemiološke omejitve. Kako bo to mogoče izvesti, si ob danih fizičnih zakonitostih težko predstavljamo. Navodila bi bila izvedljiva, če ne bi bilo »dostavka« o priporočilu o fizični navzočnosti vernikov pri bogoslužju.

Kot primer lahko navedemo župnijo z 2000 verniki. Predpostavimo, da ima cerkev 500 m² površine. Glede na omejitev enega vernika na 30 m² je lahko v cerkvi 16 vernikov. Če predpostavimo, da gre za družine s petimi člani, lahko gre v cerkev 80 ljudi. Ob navodilu, da je lahko zunaj do 10 ljudi, imamo tako skupaj 90 ljudi. Kam bomo spravili preostalih 1900 vernikov, ni moč ugotoviti.

Aktualna navodila vernike silijo v kršitve

Marsikdo bo rekel, češ, saj v vsi verniki ne obiskujejo cerkve. S tem se lahko delno strinjamo, ampak to velja za običajne dni oz. nedelje v letu. Gotovo je, da za veliko noč obiščejo cerkev tudi tisti, ki skozi leto nimajo te navade. Še posebej zna biti problematična velika sobota, saj je navada, da praktično vsi ljudje, celo ateisti, prinašajo k blagoslovu velikonočna jedila.

Ne glede na to, da bo za veliko soboto organiziranih več blagoslovov in za veliko noč več svetih maš, bo ob tem težko hkrati izvajati bogoslužje v skladu z navodili NIJZ in SŠK. Obstaja velika verjetnost, da bo prihajalo do kršitev navodil, kar se, žal, marsikje dogaja tudi zdaj.

Namesto sproščenega pričakovanja – strah z negotovostjo

Kaj se bo v resnici dogajalo po naših cerkvah ob veliki noči, lahko samo ugibamo. Pred božičem so nekateri duhovniki škofe skoraj na kolenih prosili, naj ne dovolijo bogoslužja, vsaj za polnočnico in božični dan. Duhovniki so se namreč zavedali, da lahko nekontroliran obisk prazničnih bogoslužij povzroči kaos.

To so škofje tudi storili, saj so naknadno dovolili bogoslužje šele po božičnih praznikih. Vsaj v tem trenutku nič ne kaže, da bi za veliko noč prišlo do česa podobnega. Zato lahko z negotovostjo in s strahom pričakujemo, kaj vse se bo dogajalo po naših cerkvah.

Je slovenska Cerkev zmožna solidarnosti z gostinci?

Bogoslužje z navzočnostjo ljudi po naših cerkvah je sporno tudi iz etično-solidarnostnega vidika. Zaradi epidemioloških razmer so v večjem delu države še vedno zaprti gostinski lokali. Dovoljena ni niti strežba zunaj. V nasprotju s tem so znotraj in zunaj naših cerkva dovoljena bogoslužja.

Kljub temu da je bogoslužje pravno formalno dopustno, bi bilo s strani Cerkve primerno, če bi svojo solidarnost s tistimi, ki še vedno ne smejo opravljati dejavnosti, izkazala tako, da bi tudi sama prenehala z izvajanjem javnih bogoslužij. Dobre izkušnje od lanske velike noči vsekakor govorijo temu v prid.