Minister Janez Cigler Kralj prepričljivo ubranil svoj položaj

Četrta interpelacija v času tretje vlade Janeza Janše je dobila svoj epilog. Za interpelacijo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Cigler Kralja je glasovalo 38 poslancev, torej je opoziciji zmanjkalo osem glasov, od potrebnih 46, da bi interpelacija uspela.

Preberite tudi:

Simona Kustec ostaja s trdno podporo ministrica za šolstvo

Interpelacija, zaradi dogodka, ki ga ni bilo, je padla

Interpelacija – glasno »orožje« opozicije brez »nabojev«

Splošne obtožbe brez argumentov

Pri zadnjih interpelacijah tako ni vprašanje, ali bo z njo opoziciji uspelo odstaviti ministra, ampak za koliko glasov bodo pri svoji nameri »prekratki«. Interpelacije, ki jih vlaga opozicija, ne moremo jemati resno, saj prvič nimajo nikakršnih možnosti, da bi uspele, drugič pa so vsebinske argumentacije praktično ničelne.

Pri obtožbah opozicije nad delom ministrov, v tem primeru ministra Cigler Kralja, je opozicija jalova, ker operira s splošnimi podatki, ki sežejo zgolj do moraliziranja in pritiskanja na čustva. Pri tem pa računajo, da bodo naleteli na odziv slovenske javnosti s pomočjo njim naklonjenim medijev.

Obtožbe za smrti oskrbovancev v DSO

Vlagatelji interpelacije Cigler Kralju očitajo neodgovorno delo v času epidemije covida-19 na področju domov za starejše, delovnih mest in socialnega dialoga ter dodelitev sredstev na razpisu ministrstva Zavodu Iskreni. Cigler Kralj je bil tudi soustanovitelj Zavoda, vendar je bilo to v času, ko še ni bil minister.

Predstavnica vlagateljev Jerca Korče (LMŠ) je ministra posredno obtožila za smrt 2.058 ljudi v domovih za starejše, ki so umrli za posledicami covida-19. Ob navedeni številki umrlih se je vprašala, koliko bi jih še živelo, če bi minister delal in naredil pravo potezo. Očitala mu je, da domove za starejše ni pripravil na drugi val epidemije.

Pomanjkanje socialnega dialoga in sredstva za Zavod Iskreni

Ministru je pripisala tudi soodgovornost za širjenje okužb na delovnih mestih. Zaposleni naj bi ostali brez karantenskih odločb, ki bi omogočale dokazovanje upravičenosti do izplačila nadomestila plač, zaradi česar naj bi nekateri ostali doma, drugi pa mirno hodili v službo. Ministru je tudi očitala pomanjkanje socialnega dialoga, ker naj bi ga po njenih besedah, dialog s socialnimi partnerji ne zanimal.

Kot »češnja na smetani« pa je opozicijski očitek o dodelitvi sredstev za Zavod Iskreni. To naj bi bil kamenček v mozaiku ministrovega »razumevanja politike, zvez in poznanstev«. Pri tem navajajo razpis ministrstva, na katerem je prejel zavod sredstva, pri čemer naj bi minister imel vplival na dodelitev sredstev zavodu.

Zadnji dom za starejše je bil zgrajen leta 2008

Minister Cigler Kralj je poudaril, da so predvsem domovi za starejše pričakali epidemijo na kolenih, saj so bili popolnoma kadrovsko, finančno in prostorsko zanemarjeni. Spomnil je, da je bil zadnji dom za starejše zgrajen leta 2008, ravno v času, ko je ministrstvo vodil minister iz vrst Nove Slovenije.

Konkretni podatek, ki potrjuje, da minister na tem področju dela je, da so 29 domovom že podelili več kot 19 milijonov evrov sredstev, zagotovili 1285 dodatnih postelj v DSO ter 30 milijonov evrov proračunskih sredstev za krepitev javne mreže. Prav tako je ministrstvo zagotovilo 73 milijonov evrov za prilagoditev prostorsko in tehnično neustreznih pogojev v domovih.

Je 130.000 evrov za delovanje Zavoda Iskreni zares tako »v nebo vpijočih«?

Kar se tiče Zavoda Iskreni, v javnosti krožijo polresnice in tudi laži. Opozicija ima 130.000 evrov, kolikor jih je Zavod prejel po zadnjem razpisu, za »v nebo vpijoče«. Hkrati pa za opozicijo ne predstavlja težav, če je prejemnik večmilijonskih sredstev Mirovni inštitut, za katerega zagotovo redkokdo od laične javnosti ve kaj sploh počne.

»Trn v peti« opoziciji pa je Zavod Iskreni, ki ima poslanstvo usmerjeno v sodelovanje z družinami in s težavami s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. Po vsej verjetnosti je zavod nekaterim napoti zato, ker se ne ukvarja s promocijo relativizacije spolov in promocijo LGTBQ.

Ustanovitelj Zavoda Iskreni je Igor Vovk

Po navedbah direktorja Zavoda, Igorja Vovka, je ustanovitelj zavoda on in ne minister. V interpelaciji je namreč navedeno, da je minister soustanovitelj zavoda, kar Vovk zanika. Res je, da se je Janez Cigler Kralj pridružil zavodu, vendar šele kasneje, z namenom, da bi z njegovo prisotnostjo zavod pridobil še večji pomen.

Minister je v zavodu delal izključno prostovoljno, vsakršne formalne stike pa je prekinil še preden je postal minister. Vovk na vprašanje, ali jim je minister zagotovil sredstva, odgovarja, da o tem nima podatkov in, da kolikor ga pozna, on tega vsekakor ni naredil.

Vsebinska razlika v navedbah opozicije in Janeza Cigler Kralja

Iz vsebine interpelacije in iz vsebine navedb Janeza Cigler Kralja lahko zlahka ugotovimo, da gre za razliko v sami vsebini obeh navajanj. Pri opoziciji gre za splošna navajanja brez vsakršnih argumentov, ki bi bili podprti z dejstvi in oprijemljivimi številkami. Gre za govorjenje »tja v en dan« z namenom očrniti ministra in odvrniti pozornost od sebe in lastne neučinkovitosti.

Že dejstvo, da je bil zadnji dom za starejše zgrajen pred davnimi 13 leti govori, da sedanja opozicija, v času, ko je vodila ministrstvo ni naredila praktično ničesar. Očitki, da vlada ne obvladuje epidemije covida-19 so ne samo neutemeljeni, ampak so celo hinavski. Samo dejstvo, da je pred kratkim stranka SD izvajala promocijo »za šolo brez mask«, pove vse in ne potrebuje nobenega komentarja.

Interpelacija je strošek davkoplačevalcev

Interpelacija je pomembni instrument parlamentarne demokracije. Vendar je interpelacija na mestu takrat, kadar je vložena na podlagi oprijemljivih dejstev, potrjenimi z argumenti in predvsem s konkretnimi številkami.

Zadnja nezaupnica vladi in zadnje štiri interpelacije so bile namesto tega napolnjene s čustvenimi izbruhi in obtoževanji brez resnih temeljev. Ob izvotljenih opozicijskih manevrih tudi ni zanemarljiv podatek, da vsaka vložitev interpelacije in ob njej parlamentarna razprava, zahteva določeno vsoto davkoplačevalskega denarja.

Tudi iz tega vidika bi bilo dobro, da politika razmisli, če je smiselno vlagati nesmiselne nezaupnice in interpelacije ob dejstvu, da so že vnaprej obsojene na propad. Nenazadnje ne smemo pozabiti, da vse to spremlja slovenska javnost, ki bo na koncu imela na volitvah glavno besedo in bo takšne neposrečene manevre tudi »nagradila«.