Naprej na vsebino

Slovenski ljudski pregovori

Pregovori iz naše slovenske ljudske zakladnice nas vedno znova presenečajo, navdušujejo in tudi navdajajo s ponosom, koliko življenjskih modrosti so nam naši predniki zapustili.

Preberite tudi:

Slovenski ljudski pregovori: Deset modrosti naših prednikov

Slovenski ljudski pregovori

Ena garjava ovca vse druge okuži.

Slabe novice se širijo kot požar in enako tudi slabe misli. Tako lahko en sam razdiralno razpoložen v skupini s svojim podžiganjem, obtoževanjem, zamerami in nevoščljivostjo tudi druge hitro okuži, v njih zaneti podobna občutja in potem se ta kot neustavljiv podtalni virus širijo naprej, zajamejo prav vse in jih potegnejo v svojo uničevalno spiralo.  

Ena garjava ovca vse druge okuži.
Ena garjava ovca vse druge okuži.
Vir slike: Pixabay

Še rana na prstu se ne zaceli, če si slabe volje.

Negativna razpoloženja ne peljejo v pozitivno smer – v nobenem pogledu, pa naj gre za naše delo, življenje, odnose ali zdravje. Vse je odvisno od naše naravnanosti, in če nas slaba volja, zamračen pogled in grde misli vlečejo navzdol, se niti najmanjša praska v našem življenju ne more popraviti.

Ajda naredi, če se za drevesom kadi.

Ta stari pregovor simbolno pravi: vse v življenju je odvisno od tega, ali v pravem trenutku narediš pravo stvar. Če zamudiš ugoden trenutek, se moraš zavedati, da bo izkupiček temu primerno manjši. Še razlaga tega pregovora: ajda bo bogato rodila, če bo posejana pravi trenutek, in sicer v suho zemljo, ker mokre ne mara, to je tu ponazorjeno s tem, da se za »drevesom« (lesenim plugom) kadi od suhe zemlje.    

Kot bi nosil vodo v rešetu.
Kot bi nosil vodo v rešetu.
Vir slike: Pixabay

Kot bi nosil vodo v rešetu.

Ko nekaj delaš in se za nekaj trudiš in za to napneš vse svoje moči, pričakuješ, da bo po nekem času viden kak rezultat, in glede na vloženo delo seveda upaš na uspeh. Razočaranje je veliko, ko se pokaže, da je bilo vse zaman – kljub metanju na zobe vse skupaj ni prineslo pravega učinka – kot bi z rešetom zajemal vodo in hotel z njim napolniti vedro. Ni preveč učinkovito, kajne?

Z jokom ne odpraviš uši z glave, nikar skrbi.

Tarnanje se včasih prav prileže in nas za kratek čas potolaži, ko se znajdemo pred goro težav – ampak ne za dolgo, nikamor ne pridemo in nič ne rešimo, če se pri njem ustavimo, pomaga nam samo, če je to čas, ko zajamemo sapo, ko je to odskočna deska, da se lahko odženemo, zagriznemo v nastalo situacijo in brez ustavljanja pred sabo čistimo prepreke in nagrmadeno »ropotijo«, da lahko v nas posije kak sončni žarek.

Na suhem se še nihče ni naučil plavati.

Sama teorija še ne prinaša potrebnega znanja, da nekaj obvladamo. To je samo del poti, drugi del so izkušnje, preizkušanje, poskušanje, nadgrajevanje in trmasto vztrajanje. Kombinacija pravih napotkov in ključev za doseganje uspeha in lastna volja ter delovanje in učenje – to je to! Za ta napor smo nagrajeni s pravim znanjem, ki ga osvojimo »za vedno« in nam ga nihče ne more vzeti. Potem se lahko brez strahu poženemo v vodo.

Bratje in sestre, daleč narazen, se najbolj ljubijo.

Kakor ptički iz istega gnezda, ko odrastejo in jim postane v gnezdu pretesno, odletijo vsak na svojo stran, si zgradijo vsak svoje novo gnezdo in se potem svobodni veselijo srečanj pod modrim nebom, tako tudi bratje in sestre ohranjajo globoko naklonjenost in povezanost, ko si lahko vsak zase zgradijo svoje življenje. Že dvema je lahko na istem prostoru, v istem »gnezdu«, pretesno in se nenehno »cufata« in prerivata, kdo si bo izboril več prostora zase. 

Kdor v jezi vpije in v žalosti molči, dolgo ne živi.

Večkrat nas čustva premetavajo sem in tja in smo z njimi tako prežeti, da jih ne znamo prav usmerjati in izražati. To nas dela nesrečne in s tem povzročamo veliko škodo drugim, še največjo pa sebi. Naj se jeza razpuhti iz nas po poti, ki ne prizadene nikogar, in tudi v žalosti si dovolimo, da pokažemo svoja čustva in jih predelamo. Spoštujmo se in se imejmo radi, drugače nas bodo lastna čustva ubila.

Kdor hoče uresničiti svoje sanje, ne sme preveč sanjati.

Med starimi pregovori večkrat naletimo na takšne, ki nas opozarjajo, da s samim sanjarjenjem ne pridemo daleč, da brez trdega dela, jasnega cilja, delovanja, se nam naše sanje vedno bolj oddaljujejo in izmikajo. In ta pregovor je med njimi eden lepših.    

Sušca sneg je setvam kreg.
Sušca sneg je setvam kreg.
Vir slike: Pixabay

Sušca sneg je setvam kreg.

Vremenski pregovori so bili zelo priljubljeni, z njimi so naši predniki spremljali odvisnost sprememb v naravi v različnih letnih časih od vremenskih pojavov. Tako so spoznavali, kakšen vpliv ima vreme ob posameznih obdobjih na letino, na rodnost sadnega drevja, na vinsko trto in na živali, vse to pa je bilo za njih življenjskega pomena, ker je odločalo o tem, ali bodo imeli čez leto dovolj hrane. Ta pregovor o mesecu sušcu, kar je staro slovensko ime za mesec marec, govori o tem, da mrzel marec ovira poljedelce pri sejanju novih poljščin in zelenjave, kar bo prineslo neljube posledice. Tudi letošnji sušec je precej hladen in tako po starem vremenskem pregovoru za setev manj ugoden.   

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice