V pripravi je interventni zakon za pomoč turizmu
V sredo, 23. marca, je potekala seja strokovnega sveta za turizem. Na njej je državni sekretar Simon Zajc napovedal, da se pripravlja zakon o interventnih ukrepih za turizem. Ta obsega sveženj ukrepov, s katerimi se bo na pomoč priskočilo turistični panogi in industriji srečanj, ki sta zaradi epidemije covida-19 utrpeli dolgotrajne posledice. Vlada naj bi predlog obravnavala že aprila.
Zakon med drugim predvideva, da bi lahko podjetja, ki delujejo v turistični panogi, za vnovični zagon prejela do 100.000 evrov enkratne pomoči. Samozaposleni, ki delujejo na tem področju, naj bi bili upravičeni do zneska v višini 4800 evrov. Do podpore naj bi bili upravičeni tisti, ki so v lanskem letu utrpeli več kot 70-odstotni upad prihodkov glede na običajno stanje.
Preberite tudi:
Kam na izlet v Jugovzhodni regiji?
Takšne pomoči bi bila lahko deležna tudi turistična podjetja in samozaposleni, ki so v lanskem letu utrpeli upad prihodkov med 50 in 70 odstotki. V tem primeru bi podjetjem pripadala enkratna pomoč v višini do 30.000 evrov, samozaposlenim pa do 1800 evrov.
Po novem zakonu naj bi podprli tudi industrijo srečanj, ki je imela v preteklem letu precejšnjo izgubo. Država naj bi akterjem, ki delujejo na tem področju, povrnila do 80 odstotkov organizacijskih stroškov za prireditve v drugi polovici leta 2021, ki jih zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužb ne bo možno izvesti. Druga možnost za prejem podpore je, če se bo dogodkov udeležila manj kot polovica udeležencev, kot bi se jih v običajnem stanju.
Vir slike: Gov.si
Povišanje mesečnega temeljnega dohodka na 1250 evrov
V interventnem zakonu za pomoč turizmu je med drugim predvidena tudi prilagoditev obstoječih ukrepov za podporo slovenskega turizma. Posamezniki, ki so v nastali situaciji utrpeli upad prihodkov med 50 in 70 odstotkov, bi tako prejeli mesečni temeljni dohodek v višini 1250 evrov, kar je več, kot je trenutno predvideno. Tisti, katerim so se prihodki znižali za več kot 70 odstotkov glede na običajno stanje, naj bi prejeli mesečni temeljni dohodek v višini 1500 evrov.
Poleg tega naj bi prišlo tudi do sprememb pogojev, ki jih morajo ponudniki turističnih namestitev izpolnjevati, da bi lahko slovenski državljani pri njih koristili turistične bone. Ti naj ne bi bili tako strogi, zaradi česar naj bi bilo pred propadom rešenih več ponudnikov kot sicer.
Medtem ko je pred tem veljala zgornja meja višine pomoči, ki jo lahko podjetje dobi na zaposlenega, naj bi se z novim zakonom to ukinilo. Nekatera podjetja imajo namreč visoke fiksne stroške obratovanja in majhno število zaposlenih in obstoječa omejitev zanje ni bila primerna.
Spodbujanje naložb na področju raziskav in razvoja, energetske učinkovitosti in turizma
Simon Zajc je med drugim napovedal tudi načrt za okrevanje na področju gospodarskega razvoja in tehnologije. Gospodarstvu naj bi bilo v te namene dodeljenih 427 milijonov evrov nepovratnih in 495 milijonov evrov povratnih sredstev.
Predvideno je tudi, da bo dodatno kohezijsko pomoč zagotovila pobuda React EU. Ta naj bi znašala 100 milijonov evrov. Od tega naj bi bilo 50 milijonov evrov pomoči namenjene turizmu.
V sklopu načrtov za okrevanje bo mjnistrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo namenilo velik poudarek spodbujanju naložb, prek katerih bo prišlo do ustvarjanja dodane vrednosti produktov in storitev. Hkrati naj bi prišlo do povišanja dodane vrednosti na zaposlenega, povečal pa naj bi se tudi izvoz. Projektom, ki se bodo osredotočali na naložbe na ozkem področju raziskav in razvoja, energetske učinkovitosti, lesarstva, digitalizacije in turizma, naj bi bilo skupaj namenjenih 180 milijonov evrov.
Vir slike: Pixabay
Gostinci s predvidenimi ukrepi niso zadovoljni
V interventnem zakonu za turizem je predvidena tudi pomoč gostincem. Vendar pa, kot je povedal Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS, ta ni najbolje zastavljena. Napovedal je, da bodo pripravili predloge sprememb in da upajo, da ne bodo naleteli na gluha ušesa.
Zakon namreč predvideva, da bi bili državne pomoči lahko deležni le tisti gostinci, katerih promet je v času epidemije upadel za 50 odstotkov. Meja naj bi bila po njegovem mnenju previsoko zastavljena. Cvar je razložil, da so tolikšen izpad prihodkov utrpeli zgolj tisti gostinci, ki v zadnjem letu skoraj niso poslovali. Večina gostincev je v času zaprtja iskala rešitve. Tako so se preusmerili na dostavo hrane ali osebni prevzem. Kljub temu da jim je zato promet upadel zgolj za 40 odstotkov, pa jim ustvarjeni prihodki ne bodo zadoščali za preživetje.
Cvar je razložil, da je lahko gostinski obrat, ki je v času epidemije doživel 10-odstotni padec prometa, zaradi nizke dodane vrednosti ob enakih stroških že v rdečih številkah. Zato predlaga, da se meja za pomoč spusti na vsaj 20 odstotkov.
Cvar ugotavlja, da med predvidenimi ukrepi za pomoč gostinski panogi ni bil upoštevan njihov predlog za sorazmerno plačilo regresa in dopusta. Po vseh teh mesecih zaprtja ju namreč gostinci zaposlenim ne bodo mogli izplačati. Prav tako je kritičen do tega, da v zakonu ni nobenega govora o morebitnem znižanju davka na dodano vrednost v gostinski panogi. Ta ukrep so namreč sprejele nekatere druge evropske države.
