40-dnevni post, ki traja 46 dni
V pripravi na velikonočne praznike je dobro znano obdobje, ki mu pravimo postni čas. V tem času si ljudje na različne načine uredimo ta sveti čas, v katerem igra veliko vlogo postna odpoved. Kljub temu, da na splošno govorimo o 40 dnevnem obdobju do velike noči, gre v resnici za 46 dni. Zakaj je temu tako bomo spoznali v nadaljevanju.
Iz sklopa 46 dni je izvzetih šest postnih nedelj
V obdobju med pepelnico in veliko nočjo je torej 46 dni. Zadnji, 46 dan, je velika sobota, torej dan pred velikonočnim praznikom. Razlog, da nas loči od pepelnice do velike noči 46 dni, je v tem, da je v postni čas vključenih šest nedelj. Vsaka nedelja temelji na spominu Kristusovega vstajenja, zato je že to dovolj velik razlog, da se na nedeljo ni potrebno postiti.
Pri tem dejansko gre za 40-dnevno postno obdobje, iz katerega je izvzetih šest postnih nedelj. Postne nedelje se sicer nahajajo znotraj postnega časa, vendar pa vernikom ne nalagajo postnih obveznosti. Seveda je sama »izvedba« postnega načrta prepuščena vsakemu posamezniku, zato ni nič narobe, če se kdo posti tudi za postne nedelje.
Preberite tudi:
Primerno je, da se od alkohola vzdržimo skozi celotno postno obdobje
Morda se ob tem zastavljajo določena vprašanja ob dobro znani akciji 40 dni brez alkohola. Spomnimo, da ta akcija poteka predvsem zaradi solidarnosti s tistimi, ki na kakršenkoli način trpijo zaradi prisotnosti alkohola v njihovi bližini. Če se nekoliko bolj osredotočimo na tiste, ki so alkoholni odvisniki in bi radi prenehali s pitjem, je jasno, da je prvi pogoj popolna abstinenca.
V tem primeru je najboljši izraz solidarnosti z odvisniki v tem, da ne pijemo alkohola od pepelnice do velike noči. Kljub temu, da smo rekli, da so postne nedelje izvzete iz posta, je pravi izraz solidarnosti z alkoholiki, da se vzdržimo alkohola tudi ob nedeljah. Tako bo dejansko postna akcija 40 dni brez alkohola v resnici postala akcija 46 dni brez alkohola.
Vir slike: Pixabay.
Razlika med postnim časom in postom
Ko govorimo o postu, njegovem pomenu in trajanju, moramo razjasniti še dva pojma. To sta post in postni čas. Rekli smo že, da postno obdobje, iz katerega so izvzete postne nedelje, traja 46 dni. Ko govorimo o postnem času, ta ne traja 46 dni, ampak slabih 44 dni. Marsikdo bo rekel, da je to prava zmešnjava, vendar v resnici ni, še posebej, če poznamo globlji smisel tega obdobja.
Postni čas ne traja od pepelnice do velike noči, ampak od pepelnice do sončnega zahoda na veliki četrtek. Na veliki četrtek zvečer se tako konča postni čas in nastopi sveto velikonočno tridnevje. To tridnevje je zaznamovano s posebnimi obredi v cerkvi, ki je vsak dan drugačno, zato terja od duhovnika in njegovih sodelavcev precej priprave.
Kljub temu, da se na veliki četrtek konča postni čas, se post ne konča. To je še posebej izraženo na veliki petek. Ta dan se sicer ne nahaja več v postnem času, je pa za veliki petek zapovedan strogi post. Poleg pepelnice je veliki petek najbolj izrazit postni dan v celotnem obdobju cerkvenega leta.
Pred vstopom v velikonočni čas obhajamo sveto velikonočno tridnevje
V svetem velikonočnem tridnevju obhajamo dogodke, ki so v neposredni povezavi z veliko nočjo. Na veliki četrtek je Jezus obhajal zadnjo večerjo s svojimi učenci. To je bila večerja, pri kateri so se Jezus in apostoli obredno spominjali osvoboditve Izraelcev izpod egiptovske sužnosti. Tako so obhajali spomin na noč, ko je Mojzes popeljal izraelsko ljudstvo iz Egipta.
Pri večerji so jedli točno predpisana jedila in v središču je bilo jagnje. Po večerji pa je Jezus nadgradil judovsko veliko noč. Vzel je namreč kruh in ga spremenjenega v svoje telo razdelil med svoje učence. Zatem je vzel kelih z vinom, vino spremenil v svojo kri in ga dal svojim učencem.
Zadnja večerja je bila prva sveta maša v zgodovini
Učencem je tako že vnaprej pod podobo kruha in vina daroval svoje telo in svojo kri, kar bo dejansko fizično udejanjil na veliki petek, ko bo za vse človeštvo umrl na križu. Pri zadnji večerji je bila tako darovana prva sveta maša v zgodovini. Z besedami »to delajte v moj spomin« Jezus naroči svojim učencem in njihovim naslednikom naj delajo to, kar se je pravkar zgodilo pri zadnji večerji.
Vir slike: Pixabay.
Od izkazane velike Božje ljubezni človek ne bi mogel ničesar zaužiti
Na veliki petek se spominjamo Jezusove smrti na križu. S človeškega vidika gre za tragičen dogodek, a je to bil vendarle dejansko najbolj odločilen dogodek v zgodovini človeštva. S tem, ko je Jezus šel na križ, je dejansko prevzel nase vsako človeško situacijo in nas dobesedno odrešil.
Ker je veliki petek dan, ko naj bi človeštvo presunila Jezusova ljubezen, ki jo je udejanjil s svojim darovanjem na križu, naj bi ljudje zaradi tega sploh ne mogli ničesar zaužiti. Ko človeka nekaj zares presune, v tem primeru neizmerna Božja ljubezen, potem ne more niti jesti. Od tod smisel posta za veliki petek.
Dogodki velikega petka odmevajo v veliko soboto
Post velikega petka naj bi podaljšali tudi v veliko soboto, ko obhajamo tretji dan velikonočnega tridnevja. Smisel velike sobote je umrli Gospod, ki leži v Božjem grobu. Namen tega dne je, da v tišini premislimo, kaj je Gospod storil za nas na veliki petek in to premišljujemo na veliko soboto. Seveda je ob tem samo po sebi umevno, da nam jedila niti na ta dan ne teknejo.
V zadnjem času je spokojnost velike sobote zameglila ihta, ki ji pravimo blagoslovi velikonočnih jedil. Večina se spomni časa pred covidom-19, ko smo na veliko soboto praktično ves dan na veliko pripravljali velikonočna jedila in jih množično nosili v cerkev k blagoslovu. Tako je bila tišina velike sobote večkrat preglašena s stresno pripravo jedil in hrupnim dogajanjem znotraj in zunaj cerkva.
Vir slike: Pixabay.
Obhajanje Gospodovega vstajenja se dogaja v liturgiji velikonočne vigilije
Sveto velikonočno tridnevje se konča s slovesno mašo velikonočne vigilije. Maša mora biti opravljena med sobotnim sončnim zahodom in sončnim vzhodom velikonočne nedeljo. V tem času je namreč Kristus vstal od mrtvih, zato je ta maša dejansko vstajenjska sveta maša.
V Sloveniji sicer govorimo, da je vstajenjska sveta maša tista, pred katero imamo na veliko noč zjutraj vstajenjske procesije, vendar to preprosto ni res. Vstajenjska sveta maša je maša vigilije, ki ima prav poseben obred, v katerega je vključena tudi obnova naših krstnih zaobljub. Za razliko od preostalega sveta se v Sloveniji vigilije ne udeleži toliko ljudi, kot bi zahtevala sporočilnost tega dogodka.
Tudi letos imamo priložnost praznovati veliko noč v intimi družine
Ne udeležiti se svete maše velikonočne vigilije je tako kot ne bi biti udeleženi pri Kristusovem vstajenju. Samo po sebi umevno je, da po maši velikonočne vigilije začnemo praznovati, ne glede na to, da je to sredi noči. S tem se dejansko konča post in lahko začnemo z veseljem praznovati za mizo, obloženo z velikonočnimi dobrotami.
Letos je že drugo leto, ko nam je dana možnost, da bomo lahko velikonočne praznike obhajali v intimnem okolju lastne družine. Ne glede na to, da ne bomo fizično v cerkvi, se bo, z našo odprtostjo srca, vstali Gospod zagotovo naselil v središče naših src in nam podaril velikonočno veselje.
