Naprej na vsebino

Vsako minuto dneva se v Sloveniji z virusom SARS-CoV-2 okužijo vsaj tri osebe – krivec je angleški sev

Dr. Leon Cizelj iz Instituta Jožef Stefan je na vladni novinarski konferenci danes pojasnil razliko med drugim in tretjim valom epidemije koronavirusa. Bistvena razlika med obema je, da v tretjem valu dominira angleški sev virusa SARS-CoV-2, kar je tudi razlog, da ukrepi, kot so bili v veljavi do danes, ne bi bili zadostni za uspešno zamejevanje širjenja.

Pojasnil je, da 1355 potrjenih okužb včeraj pomeni, da se skorajda vsako minuto v dnevu z virusom SARS-CoV-2 okužijo vsaj tri osebe. Eden na minuto je potrjeno okužen, poleg tega enega pa sta vsaj še dva, ki ne vesta, da sta okužena (sta načeloma asimptomatska) in prenašata virus naprej. Vsak dan torej lahko pričakujemo med 4000 in 5000 novih okužb.

»Včeraj potrjenih je 1335 okužb, in kar redko povemo, je pa zelo pomembno – od teh jih bo približno 80 odšlo v bolnišnico in okoli dvajset jih bo končalo v intenzivnih oddelkih. Na žalost jih bo med deset in petnajst umrlo. To se bo dogajalo praktično vsak dan,« je pojasnil dr. Cizelj.

Konec tretjega vala lahko pričakujemo konec junija

Dr. Cizelj je pojasnil, da konec tretjega vala lahko pričakujemo konec junija. Na čas konca tretjega vala trenutni ukrepi oziroma lockdown po njegovem mnenju nimajo prav nobenega vpliva, imajo pa pomemben vpliv na zmanjšanje pritiska na bolnišnice.

Brez zaprtja projekcija predvideva približno 1100 hospitaliziranih, ciljno območje, ki ga z ukrepi želimo doseči, pa v najslabšem primeru predvideva približno 800 in v najboljšem primeru okoli 300 hospitaliziranih okoli 15. maja. Presek ciljnega področja bi bil tako 500 hospitaliziranih. Pri čemer, je poudaril Cizelj, bi se v tem istem času, v kolikor se angleška različica virusa ne bi pojavila, bližali številu nič hospitaliziranih bolnikov s covid-19.

Skladno z manj hospitaliziranimi bolniki bomo tudi na intenzivni negi potrebovali med 50 in 60 postelj manj. Kako zelo smo bili ali nismo bili uspešni z lockdownom, bomo pa lahko, tako Cizelj, trdili šele po izteku le-tega. Ne glede na vse, najbolj k zmanjševanju prenosa okužb prispevamo z izogibanjem stikov, je še poudaril.

Za zaviranje epidemije imamo na voljo samozaščitno vedenje in ukrepe, ki trenutno zajemajo približno 50 odstotkov učinka. Približno tretjina učinka se pripisuje prekuženosti, precepljenosti pa toliko, kolikšen je odstotek precepljene populacije, trenutno smo torej šele na okoli desetih odstotkih.

Največji delež angleške različice virusa je v jugovzhodni regiji

Mag. Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, je pojasnila, da so pri senkvencioniranju v preteklem tednu angleško različico potrdili pri 745 primerih (teden pred tem je bilo teh primerov 405). Delež angleške različice med vsemi ugotovljenimi sekvencami je dosegel 41,8 odstotka.

»V jugovzhodni regiji je delež angleške različice 78,6 odstotka, sledita koroška regija (68 odstotkov) in pomurska regija (61,5 odstotka). Najnižji delež pa je v obalno-kraški regiji (24,3 odstotka). Skupni delež je presegel 40 odstotkov, prejšnji teden je bil pri 33 odstotkih,« je pojasnila.

Mutacijam in različicam virusa ni videti konca

Virus zavzame gostiteljsko celico, da se lahko reproducira oziroma naredi kopije samega sebe. A nič v naravi ni popolno, niti virusi. In zato pri teh reprodukcijah lahko pride do napak. Posledice teh napak pa so tako imenovane mutacije.

Preberite tudi:

Britanski znanstveniki ugotavljajo, da je angleški sev verjetno smrtonosnejši

Vse, kar morate vedeti o nigerijskem sevu

Brazilski sev že v Evropi, kaj to pomeni za spopadanje s covidom

Mag. Žohar Čretnik je povedala, da so pri prevladujoči različici virusa SARS-COV-2 – B.1.258.17 – zaznali mutacijo N501Y, ki jo posedujejo tudi angleška, brazilska in južnoafriška različica virusa. Mutacija je povezana z večjo prenosljivostjo virusa, saj virusu omogoča, da se čvrsteje pritrdi na celico s svojim S-proteinom, tam ostane dlje časa in naredi več škode.

»Mutacija na mestu 501 povzroči, da se v proteinski strukturi ene bodice virusa zamenja aminokislina. Takšne spremembe pri virusu lahko spremenijo obliko bodice, ki se veže na celico – kot ključ in ključavnica. Lahko se bolje poveže ali slabše poveže s celico ali pa se z njo sploh ne poveže. Mutacije na veznem mestu, ki komunicira z receptorjem, lahko vplivajo na to, kako uspešno se virus pritrdi na celico, kar vpliva na uspešnost okužbe,« je pojasnila.

V Sloveniji so sicer doslej potrdili angleško, južnoafriško (v treh primerih), brazilsko (en primer) in nigerijsko različico koronavirusa. Na slovensko različico zaenkrat še čakamo, čeprav je bilo nekaj namigovanj v tej smeri. Imamo pa svojo kombinacijo: mutacija na mestu 501, ki sicer ni nova mutacija, se je pa na novo začela pojavljati pri različicah virusa, ki te mutacije prej niso imele, je zaenkrat opažena le v Sloveniji in pri eni sekvenci v Avstriji.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice