Naprej na vsebino

Kaj pomeni ustavna obtožba zoper predsednika vlade?

Štiri opozicijske stranke so v Državni zbor RS vložile predlog, da pred Ustavnim sodiščem obtožijo predsednika vlade Janeza Janšo. Po vložitvi konstruktivne nezaupnice vladi in treh interpelacij ministrov, se z ustavno obtožbo nadaljujejo opozicijski poskusi rušenja aktualne vlade.

Preberite tudi:

Interpelacija – glasno »orožje« opozicije brez »nabojev«

Dr. Vasko Simoniti uspešno zaokrožil trilogijo interpelacij

Peta ustavna obtožba v zgodovini naše države

Ker gre pri ustavni obtožbi za nekoliko drugačen pristop, najprej razjasnimo, kaj sploh pomeni ustavna obtožba, kakšen je postopek in kakšni so lahko njeni učinki. Osvežimo si spomin, da gre za peto vloženo ustavno obtožbo v zgodovini Slovenije, zadnja je bila uperjena ravno zoper sedanjega predlagatelja, Marjana Šarca.

Besedna zveza »ustavna obtožba« sama po sebi pove, da gre za obtožbo zoper protiustavno ravnanje državnih funkcionarjev. Ustava Republike Slovenije obravnava ustavno obtožbo zoper predsednika republike (109. člen) ter zoper predsednika vlade in ministre (119. člen).

V aktualnem primeru gre za peto vloženo ustavno obtožbo v zgodovini Slovenije, zadnja je bila uperjena ravno zoper sedanjega predlagatelja, Marjana Šarca. Vir slike: Nova24tv.
V aktualnem primeru gre za peto vloženo ustavno obtožbo v zgodovini Slovenije, zadnja je bila uperjena ravno zoper sedanjega predlagatelja, Marjana Šarca.
Vir slike: Nova24tv.

Za predlog ustavne obtožbe mora glasovati 46 poslancev

Začetek postopka ustavne obtožbe je predlog, ki ga določeno število poslancev vloži v državni zbor. Za ustavno obtožbo zoper predsednika republike se lahko začne postopek s predlogom 30 poslancev, zoper predsednika vlade ali ministra pa na predlog 10 poslancev.

Državni zbor mora o predlogu odločiti v 60 dneh, če ne odloča, se šteje, da je predlog zavrnjen. O ustavni obtožbi odloča državni zbor z večino glasov vseh poslancev. Če je za predlog glasovalo najmanj 46 poslancev, gre predlog na Ustavno sodišče, in nato o njem odločajo ustavni sodniki.

O ustavni obtožbi na koncu odloča Ustavno sodišče

Ustavno sodišče lahko po Zakonu o Ustavnem sodišču (63. – 67.člen) z dvotretjinsko večino glasov odloči, da predsednik republike, predsednik vlade ali minister do odločitve sodišča ne sme opravljati svoje funkcije. Če Ustavno sodišče ugotovi, da obtožba ni utemeljena, oprosti obtoženega na podlagi navadne večine glasov.

Če pa ugotovi kršitev ustave ali kršitev zakona, lahko to stori z odločbo, za katero je potrebna dvotretjinska večina glasov. Ta odločba še ne pomeni avtomatsko prenehanje funkcije. O tem ustavno sodišče odloča še enkrat, za kar je zopet potrebna dvotretjinska večina glasov sodnikov.

Zoper predsednika republike, predsednika vlade ali ministra je lahko uveden tudi kazenski postopek. V tem primeru ustavno sodišče počaka z odločitvijo, dokler kazenski postopek ni zaključen. O vprašanjih, ki niso urejena v Zakonu o Ustavnem sodišču, se ravna po načelih kazenskega postopka, ki so določena v ustavi in zakonu (67. člen).

O ustavni obtožbi na koncu odloča Ustavno sodišče. Obtoženega lahko oprosti na podlagi navadne večine naslov ali ugotovi za krivega kršitve na podlagi dvotretjinske večine glasov. Vir slike: 24ur.
O ustavni obtožbi na koncu odloča Ustavno sodišče. Obtoženega lahko oprosti na podlagi navadne večine naslov ali ugotovi za krivega kršitve na podlagi dvotretjinske večine glasov. Vir slike: 24ur.

Povod za ustavno obtožbo so bili zapleti okrog nabave cepiva

Predsednik LMŠ je predlog ustavne obtožbe napovedal marca, potem ko so mediji poročali, da država decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva BioNTecha in Pfizerja. Premier Janez Janša se je na to takoj odzval in povedal, da je po odstopu ministra za zdravje Tomaža Gantarja vsem pristojnim naročil, naj Slovenija kjerkoli in za vsako ceno naroči dodatne količine cepiva.

Poleg problematike s cepivom vidi Šarec razlog za ustavno obtožbo tudi v nefinanciranju Slovenske tiskovne agencije (STA) in v poseganju v tožilstvo. Na pobudo SAB je v predlogu ustavne obtožbe tudi očitek glede »ogrožanja zdrave pitne vode«, ki ga vidijo v nedavno sprejeti noveli zakona o vodah.

Odnos do STA in tožilstva

Glede STA lahko spremljamo nasprotujoča si poročanja s strani različnih medijev. Kakorkoli že, lastnik STA je država, zato je samo po sebi umevno, da odgovarja državi, ki jo zastopa Vlada Republike Slovenije. Če Urad za komuniciranje že mesece čaka na dokumentacijo, ki jo je STA dolžna predložiti, potem gre tu za sporno dejanje s strani STA, saj je vladni urad dokumentacijo  dolžan pregledati.

Tudi obtožba o domnevnem vmešavanju predsednika vlade v delo tožilstva nima trdne podlage. Glede na to, da lahko spremljamo ponavljajočo se gonjo zoper predsednika, ki jih spremljajo tudi grožnje s smrtjo, je ne le pravica, ampak tudi dolžnost, da se na takšne stvari tožilstvo opozarja. Po drugi stani je celo čudno, da tožilstvo v zvezi s tem še ni sprožilo niti enega postopka.

Novela zakona o vodah

Nedavno sprejeta Novela zakona o vodah določa, da se za sanacijo vodotokov poleg sredstev z državnega proračuna koristijo tudi sredstva sklada za vode. Z urejanjem vodotokov bi lahko preprečili poplave, katerim smo bili priča predvsem v zadnjih 20 letih.

Opozicija očita vladi, da bo po sprejeti noveli možna gradnja v priobalnem pasu, kar bo ogrožalo vodo. Minister Vizjak je pojasnil, da je ravno po sedanji zakonodaji bila možna gradnja objektov – tako javne kot zasebne rabe. Po novem naj bi po ministrovih besedah bila možna gradnja objektov izključno javne rabe.

Štiri opozicijske stranke so v Državni zbor RS vložile predlog, da pred Ustavnim sodiščem obtožijo predsednika vlade Janeza Janšo. Vir slike: Primorske novice.
Štiri opozicijske stranke so v Državni zbor RS vložile predlog, da pred Ustavnim sodiščem obtožijo predsednika vlade Janeza Janšo.
Vir slike: Primorske novice.

Še eden izmed poskusov izkoriščanja izrednih razmer za prevzem oblasti

Ustavna obtožba zoper predsednika vlade je še en poskus v nizu poskusov opozicije, da bi za vsako ceno zrušila vlado. Pri dosedanjih poskusih je bila kljub medijski razvpitosti, dokaj neprepričljiva. Z ustanovitvijo nove poslanske skupine treh bivših poslancev SMC in enega DeSUS, je postalo razmerje sil v državnem zboru bolj negotovo.

To je pokazal tudi zadnji poskus zamenjave predsednika državnega zbora, ki je dobil za en glas premalo podpore. Zato lahko razumemo vložitev ustavne obtožbe opozicije tudi v tem kontekstu. V kolikor jim bo uspelo pridobiti še kakšnega poslanca, bi jim na koncu lahko celo uspelo.

To se lahko zgodi, medtem, ko je v državi v polnem razmahu tretji val epidemije covida-19. Ustavno obtožbo lahko razumemo kot poskus opozicije po izkoriščanju izrednih razmer za prevzem oblasti. Sicer pa so bili njihovi predhodniki iz polpretekle zgodovine v tem dobro vešči. Zato ni izključeno, da bi se v izrednih razmerah, v katerih se nahajamo, njihovi nasledniki ponovno dokopali oblasti.

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
Kvatebriga
Kvatebriga
13 days ago

Sam trobite še naprej v isti rog.

Prijava na e-novice