Naprej na vsebino

Več kot leto dni epidemije, pa se še vedno lovimo z osnovami

Več kot leto dni je covid-19 del našega življenja. Pričakovalo bi se, da vendarle že nekaj vemo o njem, da smo se že zmenili, če resnično obstaja, kako poteka sama bolezen, kako se pred njim zavarovati, kaj je najmanj kar lahko naredimo, ter da bi znali ločiti med osnovnimi pojmi. Žal temu ni tako.

Preberite tudi:

Britanski znanstveniki ugotavljajo, da je angleški sev verjetno smrtonosnejši

Končno znano vse, kar morate vedeti o samotestiranju otrok

[RAZISKUJEMO]: Kako in kje se prijavite na cepljenje? Kako in kje se odjavite ter preverite, kdaj boste na vrsti?

Epidemiologi morajo še vedno razlagati, kakšni so simptomi in kakšen je sam potek bolezni, zakaj so smiselne maske, razdalja, higiena rok in kašlja, kaj je dejansko izolacija in kaj karantena, ter predvsem zakaj se naj bi cepili. Da ne bo dvomov, smo poiskali osnovne informacije, pojme, dejstva, ki so nujni, da jih poznate.

Načeloma ima 80 % okuženih blag potek bolezni.
Načeloma ima 80 % okuženih blag potek bolezni.
Vir slike: Pixabay

Potek bolezni covida-19 in prenos le-tega

Ljudje smo si različni, prav tako smo različno zdravi, posledično sam potek bolezni poteka na različne načine. Zato ni nujno, da boste znotraj gospodinjstva vsi na enak način preboleli ta nadležen virus, ki nam je življenje postavil na glavo.

Načeloma ima 80 % okuženih blag potek bolezni. Lahko se pojavijo vročina, kašelj, bolečine v žrelu, nahod, slabo počutje, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, izguba vonja in okusa ter prebavne težave. Ne pozabite pa tudi, da lahko okužba poteka brez simptomov.

Pri 20 % zbolelih bolezen poteka težje. Okoli 5 % bolnikov pa je žal kritično bolnih in potrebuje zdravljenje na intenzivni enoti. Lahko se jim razvije pljučnica, sindrom akutne dihalne stiske (ARDS) in mnogi drugi zapleti, ki se lahko končajo tudi s smrtjo. Slednjih je bilo v Sloveniji že 4172.

Trenutno znani podatki kažejo, da lahko pride do poslabšanja hitro, pogosto v drugem tednu bolezni. Večje tveganje za težji potek bolezni imajo osebe, starejše od 60 let in osebe s pridruženimi kroničnimi boleznimi. V zadnjem valu, ko je sicer cepljenih z obema odmerkoma 7 % prebivalcev, pa v skupino teh, ki težje prenašajo bolezen spadajo predvsem sladkorni bolniki, bolniki s srčno žilnimi težavami in bolniki s prekomerno težo.

Težavo ob vsem tem pa predstavlja dejstvo, da okužbe s covidom-19 od ostalih povzročiteljev akutnih okužb dihal, vključno s pljučnicami, ne moremo ločiti zgolj na osnovi poteka bolezni in bolnikovih težav. Za potrditev ali izključitev okužbe s covidom je potrebno mikrobiološko testiranje. Zato pa je nujno testiranje.

Veliko je bilo dvignjenega prahu okoli hitrega testiranja in samotestiranja učencev in dijakov. Čeravno je kar nekaj teh testov lažno pozitivnih, ali na drugi strani ne zazna virusa, pa so pomembni vsi tisti, ki so odkriti, saj to pomeni eno odkrito okužbo manj. Enega človeka manj, ki bo okužil vsaj še enega človeka. Mogoče se zdi to majhen odstotek, a v celotni sliki je ta majhen odstotek tisti jeziček na tehtnici, ki odloča o sproščanju in zaostrovanju ukrepov.

Covid-19 se med ljudmi prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kašljanju, kihanju, govorjenju, petju ali pospešenem dihanju okužene osebe. Okužite se lahko tudi ob stiku z onesnaženimi površinami, npr. če se onesnaženih površin dotaknete s prsti, lahko virus zanesete na sluznice nosu, ust in oči in se tako okužite. Dejansko se niti ne zavedamo, kako pogosto se z rokami dotaknemo obraza.

Najpogosteje se okužba širi med ljudmi, ki so med seboj v tesnem stiku, če je razdalja do okužene osebe manj kot dva metra. Poleg tega predstavlja tveganje zadrževanje v zaprtih in neustrezno prezračevanih prostorih, v katerih se nahaja večje število ljudi in kjer okužene osebe preživijo dlje časa z drugimi ljudmi, npr. v nočnih klubih, restavracijah, na zborovskih vajah, v fitnes centrih, pisarnah in krajih bogoslužja.

Logika širjenja je torej čisto preprosta – če ni stikov, se virus ne širi, saj za širjenje potrebuje gostitelja, nas. Zato je ustrezna razdalja nujna, zato so maske nujne in zato je nujna higiena kašlja in rok. Veliko stvari delamo podzavestno in nehote počnemo ravno tisto, kar ne bi smeli. Včasih je potrebna le sekunda, kajti virus ima svojo »logiko« in mu ni mar, če smo se mi malce zmotili.

Osebe, ki so se okužile s covidom-19 so kužne že vsaj dva dni pred pojavom bolezenskih znakov in še 10 dni od pojava prvih bolezenskih znakov.
Osebe, ki so se okužile s covidom-19 so kužne že vsaj dva dni pred pojavom bolezenskih znakov in še 10 dni od pojava prvih bolezenskih znakov.
Vir slike; Pixabay

Koliko časa okužena oseba lahko širi bolezen?

Osebe, ki so se okužile s covidom-19 so kužne že vsaj dva dni pred pojavom bolezenskih znakov in še 10 dni od pojava prvih bolezenskih znakov. Osebe s težjim potekom bolezni so lahko kužne dlje, običajno še 14 do 20 dni od začetka bolezni.

Tudi osebe, ki okužbo prebolevajo brez simptomov in znakov bolezni, lahko prenesejo bolezen na druge, ni pa še jasno, kako pogosti so takšni prenosi.

Inkubacijska doba za covid-19 je ocenjena med enim do 14 dni. Inkubacijska doba pa je čas od okužbe do pojava prvih simptomov oziroma znakov. V povprečju naj bi bila inkubacijska doba dolga približno pet do šest dni.

Po preboleli bolezni naj bi posameznik imel še vsaj pol leta protitelesca, a raziskave o tem še potekajo. Prav tako imamo tudi v Sloveniji že potrjene primere tistih, ki so že drugič zboleli za covidom, nekateri celo po tem, ko so bili cepljeni. Za slednje je krivdo moč pripisati novim sevom, ki so agresivnejši in bolj kuži.

Potrdili so vam covid-19, kaj pa zdaj?

Epidemiologi so zelo kmalu povedali, da zmorejo slediti visoko rizičnim stikom le do neke meje okuženih, nazadnje je bila ta meja 300 okuženih na dan. Glede na to, da je to število, ki hkrati vrača t. i. normalno življenje, ter smo mi trenutno v t. i. oranžni fazi, kjer je dnevno okuženih prek 700 oseb, smo zelo daleč od te meje.

Posledično skladno s spremenjenim protokolom epidemiološka služba NIJZ ne išče več visoko rizičnih stikov osebe, pri kateri je bila potrjena okužba s covidom. Epidemiologi stikov torej ne pokličejo več, zato je vaša dolžnost, da stike obvestite sami.

Obvestiti morate vse osebe, s katerimi ste bili v stiku v obdobju dva dneva pred pojavom simptomov ter v času po pojavu simptomov in znakov bolezni. Če ste brez simptomov pa v obdobju dva dneva pred odvzemom vzorca, s katerim so vam potrdili okužbo z virusom SARS-CoV-2, do pričetka izolacije. Tem osebam posredujte Navodila za osebe, ki so bile izpostavljene okužbi z novim koronavirusom.

Izolacija je ukrep, ki ga izbrani zdravnik odredi osebi, okuženi s SARS-CoV-2, in pomeni, da oseba ne sme zapuščati doma, da mora omejiti stike z ostalimi osebami in dosledno upoštevati priporočila za preprečevanje širjenja bolezni.
Izolacija je ukrep, ki ga izbrani zdravnik odredi osebi, okuženi s SARS-CoV-2, in pomeni, da oseba ne sme zapuščati doma, da mora omejiti stike z ostalimi osebami in dosledno upoštevati priporočila za preprečevanje širjenja bolezni.
Vir slike: Pixabay

Izolacija in karantena, kakšna je razlika?

Izolacija je ukrep, ki ga izbrani zdravnik odredi osebi, okuženi s SARS-CoV-2, in pomeni, da oseba ne sme zapuščati doma, da mora omejiti stike z ostalimi osebami in dosledno upoštevati priporočila za preprečevanje širjenja bolezni.

Izolacija je izjemno pomemben ukrep, ki ga je potrebno dosledno upoštevati. Bolnik, ki je v izolaciji, je v bolniškem staležu. Trajanje izolacije določi izbrani osebni zdravnik. Doma je najmanj 10 dni od začetka bolezni. Oseba, ki preboleva okužbo brez simptomov, ostane doma 10 dni od pozitivnega testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Izolacija se predvidoma zaključi po 10 dneh, če je bila oseba zadnjih 48 ur brez vročine in je minilo 48 ur od začetka umirjanja simptomov in znakov bolezni.

V primeru, da bolezen oz. povišana temperatura trajata dlje, se izolacija podaljša in traja več kot 10 dni, dokler ne mine 48 ur od normalizacije telesne temperature in začetka umirjanja simptomov in znakov bolezni.

Izolacija se lahko podaljša tudi, če je potek bolezni hujši, zahteva hospitalizacijo in v primeru imunske motnje.

Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki so mu potrdili covid-19.

Če imate znake okužb dihal, se priporoča, da ostanete doma in pokličete izbranega osebnega zdravnika, ki vas bo poslal na testiranje. Ne hodit pa na hitro testiranje, saj v primeru, da ste kužni lahko okužite ostale.

Zakaj je potrebna maska?

Kot že omenjeno se virus prenaša kapljično, kar pomeni, da se virus prenaša v kapljicah, ki nastajajo pri govoru, petju, kašljanju, kihanju… Zaščitna maska je kot pregrada, ki kapljice delno zaustavi. Z uporabo zaščitne maske ščitimo predvsem druge.

Nihče nikoli ni trdil, da je maska 100 % zaščita, ampak da je način, kako zmanjšati verjetnost okužbe. Manj virusa kot pride v vaše telo, blažji bo potek bolezni.

Ne glede na to, ali uporabljate masko za enkratno ali za večkratno uporabo, je treba masko pravilno uporabljati. Če uporabljate masko za enkratno uporabo, jo je treba skladno z navodili proizvajalca zavreči takoj po uporabi. Če gre za pralno masko, jo morate po vsakokratni uporabi, vsaj vsak dan, oprati pri temperaturi 95 °C oziroma na 60 °C in jo prelikati, ko se posuši.

Tip same maske za splošno uporabo ni posebej predpisan. Na NIJZ pa svetujejo, da uporabljate masko, ki se obrazu dobro prilega, predvsem ob nosnem korenu, ob straneh obraza ter pod brado. Vizir oziroma plastična maska nista ustrezno nadomestilo obrazni zaščitni maski. Ob uporabi vizirja NIJZ priporoča hkratno uporabo obrazne zaščitne maske.

Zakaj cepljenje in kaj je kolektivna imunost?

Ogromno bolezni je »iztrebljenih«, ker so se ljudje cepili in na ta način preprečili širjenje. Podobno je s cepljenjem proti covidu-19. Osnovni cilji cepljenja proti covidu so predvsem zmanjšati število smrti in število hospitalizacij zaradi covida-19, izboljšati zdravje prebivalstva s preprečevanjem težkega poteka covida-19 in razbremenitev zdravstvenega sistema.

Naivno je verjeti, da bomo samo z zaščitnimi ukrepi dovolj učinkovito preprečevali širjenje virusa. Ukrepi in ustrezna precepljenostjo prebivalcev z varnimi in učinkovitimi cepivi, pa vsekakor odpira možnost za življenje z virusom, kjer se ne bo preštevalo mrtvih in število težje bolnih.

S cepljenjem se torej želi doseči kolektivno imunost, ki pa ni nič drugega kot posredna zaščito pred nalezljivimi boleznimi, ki nastane, kadar je velik delež prebivalstva imun na okužbo, s tem pa so pred okužbo zaščiteni tudi neimuni posamezniki.

Zaščita po cepljenju se predvidoma vzpostavi med sedmim in štirinajstim dnevom po drugem odmerku (glede na vrsto mRNA cepiva) oziroma 21 dni po prvem odmerku cepiva AstraZeneca. Kljub cepljenju pa še vedno veljajo priporočeni ukrepi – vzdrževanje medosebne razdalje vsaj dveh metrov, pravilno nošenje maske, pravilna in natančna higiena rok.

Kako dolgo bo trajala zaščite po cepljenju je trenutno mogoče govoriti samo v časovnih okvirih študijskega spremljanja. Za zdaj je zanesljivo, da cepiva ščitijo vsaj tri mesece.

Ne pozabite pa, da obstaja možnost, da boste po cepljenju imeli stranske učinke – vročino, bolečino na mestu vboda, glavobol … O tem boste seznanjeni pred samim cepljenjem.

Ob tem pa je še nujno treba opozoriti, da so nekateri novi sevi odporni na trenutna cepiva. Vendar to ne pomeni, da se ni smiselno cepiti, namreč ravno zaradi cepljenja je potem potek bolezni blažji.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice