Teden gozdov: načrtovanje, učne poti in zveri

Z današnjim dnem se začenja teden gozdov, ki bo potekal do 30. maja. Teden gozdov je vsakoletna prireditev, pri kateri sodelujejo vse inštitucije, ki skrbijo za slovenski gozd. Pomen te prireditve je širši družbi predstaviti pomen gozdov kot največje naravne dobrine in nujnost skrbnega ravnanja z njim tako za današnje generacije kot tudi za naše zanamce. V tem tednu se bo odvila tudi vrsta prireditev, več vodenj po gozdu, pohodov, kolesarjenje pa tudi literarni večer v gozdu.
Geslo tedna gozdov 2021 je »Načrtno z gozdom!«, glavna tema je, kot izhaja iz samega gesla, načrtovanje razvoja gozdov. Načrtno gospodarjenje z gozdovi ima v Sloveniji ima bogato tradicijo. Prva ureditev donosov lesa iz idrijskih gozdov sega v leto 1724. Prvi pravi gozdnogospodarski načrt na Slovenskem je bil napisan že pred 250 leti. To je bil Flameckov načrt za tolminske gozdove (Trnovski gozd) iz leta 1770. Prvi gozdnogospodarski načrti območij za vseh 14 gozdnogospodarskih območij pa so bili izdelani za obdobje 1971-1980. »Slovenska gozdarska šola« temelji na trajnostnem, večnamenskem in sonaravnem gospodarjenju z gozdovi in v ospredje postavlja gozd kot celosten ekosistem z vsemi njegovimi živimi in neživimi deli.
Slovenski gozdovi so v dobrem stanju
Med ključnimi sporočili tedna gozdov je sporočilo, da so slovenski gozdovi v dobrem stanju. Ker so naravni mehanizmi obnove ohranjeni, se 95 % gozdnih površin, potrebnih obnove, obnovi po naravni poti. V primerjavi z letom 1947 sta se lesna zaloga in letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih skoraj potrojila. Povečala se je tudi njihova površina in sicer iz 36,4 na 58 %. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, takoj za Švedsko in Finsko.
V zadnjih nekaj letih se v slovenskih gozdovih poseka od 5,0 do 6,3 milijonov kubičnih metrov dreves letno, od tega 55 % do 66 % iglavcev. Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije 352.878.333 kubičnih metrov oziroma 299 kubičnih metrov na hektar. V slovenskih gozdovih priraste letno 8.695.069 kubičnih metrov lesa ali 7,4 kubičnih metrov na hektar gozda.

Vir slike: zgs.si.
Gozdne učne poti
Gozdne učne poti so speljane po gozdovih in so namenjene naravoslovnemu izobraževanju. So tako rekoč pripomoček za spoznavanje gozda: rastlin, živali, gozdarstva, naravnih pojavov. Običajno so dolge nekaj kilometrov in za hojo niso zahtevne. Ob poti nas spremljajo informativne table polne zanimivih informacij. Poleg tega, da prispevajo k našemu znanju, pa želijo gozdne učne poti prispevati tudi k razvoju turizma na podeželju, saj, v kolikor so dobro oglaševane, privabijo tudi obiskovalce od drugod.
Namen učnih poti je tudi, da usmerjajo naš obisk v gozdu in s tem preprečujejo škodo, ki bi lahko nastala, če bi hodili kar vse povprek. Hkrati pa smo ljudje naravnani tako, da bolj varujemo tisto, kar poznamo.
V Sloveniji so se začele pojavljati po letu 1974. Najstarejša gozdna učna pot je gozdna učna pot po šmarnogorski Grmadi, ki se začne in konča v Vikrčah, pri gostilni Kovač. Vzpne se z nadmorske višine 330 m na 676 m visoko Grmado, nato se spusti nazaj v dolino. V okviru Zavoda za gozdove Slovenije sicer danes deluje 84 gozdnih učnih poti.
Upravljanje z velikimi zvermi
Osrednji dogodek Tedna gozdov je potekal v prenovljeni Gozdni hiši Mašun, kjer se je odprla razstava z naslovom: »Velike zveri in njihovi gozdovi«. V slovenskih gozdovih živijo tudi velike zveri: medved, volk in ris. Ob tednu gozdov so organizatorji z organizacijo razstave želeli poudariti tudi, da je za dolgoročno ohranitev ugodnega stanja populacij velikih zveri in hkratno ohranitev biotske raznovrstnosti, kulturne krajine, poselitve podeželja in prehranske varnosti v Sloveniji pomembno trajnostno ravnovesje, ki ga lahko dosežemo le z aktivnim strokovnim upravljanjem in izvajanjem ukrepov za sobivanje, ki vključujejo tudi odstrel.
V letu 2021 sicer poteka proces obnove 10-letnih območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov, ki bo moral zajeti tudi pereče vprašanje prevelike populacije medveda in volka v Sloveniji. Odgovorno ministrstvo za področje divjadi je sicer v Sloveniji Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za področje zavarovanih živalskih vrst Ministrstvo za okolje in prostor.

Vir slike: Kocevsko.
Kaj pa predelava lesa?
Pri vseh podatkih o zdravem gozdu in letnem prirastu pa, če hočemo ali ne, malo zbode v oči slabo koriščenje potencialov, ki jih le-ta ponuja. Lesnopredelovalna industrija se je v času izrazite recesije, tako kot nekatere druge predelovalne dejavnosti, znašla v težavah in kot kaže, tam ostala. Kljub temu, da gre za eno od tradicionalnih proizvodnih panog in da je izpolnjena osnova za njen obstoj (gozdna poraščenost), lesnopredelovalni industriji v Sloveniji ne kaže najbolje.
V primerjavi z Avstrijo, ki je približno enako gozdnata kot Slovenija, je največja razlika, ko govorimo o lesnopredelovalni industriji, prav dodana vrednost na zaposlenega v lesnopredelovalni industriji, kjer Slovenija ustvarja manj kot 40 % bruto dodane vrednosti (BDP) na zaposlenega v lesnopredelovalni industriji v primerjavi z Avstrijo.
Na to vedno znova opozarja tudi prof. dr. Franc Pohleven, ki ga najverjetneje vsi najbolje poznamo po razstavah Čar lesa. Našo industrijo bi po mnenju dr. Pohlevna morali preusmeriti v lesnopredelovalno industrijo. Imamo namreč les, ki ga z malo energije in brez onesnaževanja lahko predelamo v vrhunske izdelke.
Na gozdnatih področjih Slovenije bi morali po njegovem mnenju ustanoviti centre predelave lesa, v katerih bi potekala pridelava lesa tam, kjer ta dobrina oziroma surovina nastaja. Tako bi lesna industrija omogočila proizvodnjo končnih izdelkov na podeželju. Pohleven poudarja tudi, da bo miselnost »Od lesa do peči« slej ko prej treba premakniti v miselnost »Od lesa do izdelka«.