Naprej na vsebino

Starši mladoletnih otrok, ste vedeli, da vam v primeru izvršbe lahko ostane na računu več kot minimalna plača?

Zadnje leto je bilo za marsikoga katastrofalno, marsikdo se znašel v situaciji, da ni zmogel plačati računov. Zaradi neplačanih računov pa ga je v poštnem nabiralniku čakalo obvestilo o izvršbi. Zmotno bi bilo mišljenje, da pred tem ni bilo izvršb, bile so in statistika ni ravno pohvalna. Če statistika sodišč in finančne uprave drži, letno na sodišču izdajo prek 200.000 sklepov o izvršbi in na finančni upravi prek 180.000.

Če ste žal eden tistih, ki vas je v nabiralniku čakalo neprijetno pismo, je v prvi vrsti nujno, da vas to ne »pobije«. Skoraj vsak četrti državljan ima sklep o izvršbi, pomembno je, da naredite vse, da dolg poplačate in čim hitreje zadihate.

Preberite tudi:

Na kaj moramo biti pozorni pri najemu bančnega kredita?

Portal e-sodstvo: izterjajte neplačan račun ali plačo

Rubežnik na vratih, kaj pa zdaj?

Imate možnost, da dolg poravnate?

Po vsej verjetnosti vaš dolg ni nastal, ker imate preveč denarja, ampak ravno nasprotno, a vseeno, če imate možnost, dolg, skupaj z obrestmi in stroški izvršbe, poravnajte v 8-dnevnem roku, dokler sklep o izvršbi ne postane pravnomočen. Ne pozabite pa o tem obvestiti sodišča.

Ob tem pa morate tudi vedeti, da v trenutku, ko bo izvršba pravnomočna, bo to zabeleženo v SISBON-u, kar pomeni, da boste v tistem trenutku postali kreditno nesposobni in to bo veljalo še najmanj leto dni potem, ko boste dolg odplačali. Hkrati pa ne boste mogli podaljšati limita na banki.

Zapletov, ki nastanejo zaradi izvršbe, je kar nekaj. Blokada računa je še najmanjša težava.

Vedeti pa morate, da pritožba ne zadrži izvršitve.

Po vsej verjetnosti vaš dolg ni nastal, ker imate preveč denarja, ampak ravno nasprotno, a vseeno, če imate možnost, dolg, skupaj z obrestmi in stroški izvršbe, poravnajte v 8-dnevnem roku, dokler sklep o izvršbi ne postane pravnomočen.
Po vsej verjetnosti vaš dolg ni nastal, ker imate preveč denarja, ampak ravno nasprotno, a vseeno, če imate možnost, dolg, skupaj z obrestmi in stroški izvršbe, poravnajte v 8-dnevnem roku, dokler sklep o izvršbi ne postane pravnomočen.
Vir slike: Splet

Če torej nimate možnosti, da dolg poravnate, stopite v stik z upnikom in se poskušajte dogovoriti za odlog ali obročno odplačevanje dolga. Z marsikaterim upnikom se da o tem dogovoriti, le redkokdo pa je pripravljen umakniti izvršbo. Kljub temu da se boste z upnikom dogovorili za odlog ali obročno odplačevanje, boste osebni račun imeli še vedno blokiran.

Običajno sodišče najprej odloči, da se dolžniku rubijo denarna sredstva, po letu dni v zgodbo stopi izvršitelj, ki pa najprej popiše vso vredno premičnino in nepremičnino. Tudi z njim se da dogovoriti za obročno odplačevanje. Sicer vam bo pri vsakem obroku zaračunal »administrativne stroške«, podobno kot to naredi banka, in vam pri vsakem odtegljaju zaračunal najmanj pet evrov.

Prihodki in predmeti, izvzeti iz rubeža

Dolga ne morate poravnati, izvršba ostaja, a je tudi ob tem pomembno, da veste, kaj je izvzeto iz rubeža oziroma izvršbe, saj se včasih zgodi, da banka ali rubežnik zarubi tudi tisto, česar ne bi smel. Rubež ni možen na vse prihodke.

Iz izvršbe prejemkov so izvzeti:

  • prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
  • prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
  • prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke;
  • prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
  • prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno-izobraževalnem procesu;
  • nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
  • sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka;
  • prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
  • denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;
  • oskrbnine in enkratni prejemki ob prvi namestitvi otroka v rejniško družino po zakonu, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti;
  • sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali na fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;
  • nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini, ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini;
  • denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja, vključevanja v storitvi za trg dela in zaradi iskanja zaposlitve po zakonu, ki ureja trg dela;
  • denarna sredstva, ki jih izplača Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, razen nagrade za preseganje kvote po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
  • denarna sredstva, prejeta iz naslova vključenosti osebe v poskusno izvajanje socialnovarstvene dejavnosti po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

Če se v vašo izvršbo vmeša še izvršitelj, vam tudi on ne sme zarubiti nekaterih predmetov. Iz izvršbe na premičnine so izvzeti:

  • obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno dolžniku in članom njegovega gospodinjstva;
  • hrana in kurjava, potrebni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva za šest mesecev;
  • delovna in plemenska živina, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolžniku kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za živino za štiri mesece;
  • predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela;
  • gotovina dolžnika, ki ima stalne mesečne prejemke, do mesečnega zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvršbe, v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov;
  • redi, medalje, vojne spomenice in druga odličja in priznanja, poročni prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolžnikovi spisi ter slike oziroma fotografije družinskih članov;
  • pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa, ali si jih je sam nabavil, in so nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij;
  • hišne živali v smislu zakona, ki ureja zaščito živali, kadar se ne gojijo za pridobitni namen.
Če ste redno zaposleni ali opravljate delo po pogodbi, ste prejemnik pokojnine, nadomestila za plače ali imate drug stalni denarni prejemek oziroma ste prejeli odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, vam bo banka zarubila do 2/3 oziroma največ do zneska 76 % bruto minimalne plače. Če pa je vaša izvršba nastala zaradi neplačane preživnine, je ta odstotek nižji – 50 % bruto minimalne plače.
Če ste redno zaposleni ali opravljate delo po pogodbi, ste prejemnik pokojnine, nadomestila za plače ali imate drug stalni denarni prejemek oziroma ste prejeli odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, vam bo banka zarubila do 2/3 oziroma največ do zneska 76 % bruto minimalne plače. Če pa je vaša izvršba nastala zaradi neplačane preživnine, je ta odstotek nižji – 50 % bruto minimalne plače.
Vir slike: Splet

Kaj se lahko rubi?

Če ste redno zaposleni ali opravljate delo po pogodbi, ste prejemnik pokojnine, nadomestila za plače ali imate drug stalni denarni prejemek oziroma ste prejeli odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, vam bo banka zarubila do 2/3 oziroma največ do zneska 76 % bruto minimalne plače. Če pa je vaša izvršba nastala zaradi neplačane preživnine, je ta odstotek nižji – 50 % bruto minimalne plače.

Bruto minimalna plača od 1. januarja letos znaša 1.024,24 evra. Torej vam mora v primeru običajne izvršbe ostati 778,42 evra, v primeru izvršbe zaradi preživnine pa 512,12 evra.

Tisto, kar pa večina bank in prav tako sodišč pozabi povedati in kar boste tudi na spletnih straneh bank, CSD, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaman iskali, je, da če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora poleg minimalne plače ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Ta višja omejitev izvršbe ni samodejna in jo morate kot dolžnik sami uveljavljati. Prizna se vam šele, ko jo uveljavljate.

Ob tem je težko iti mimo kritike ministrstva, ki je edino pristojno, da to omejitev uredi kot samodejno, glede na to, da smo v času digitalizacije in sodišče lahko le z nekaj kliki preveri, ali ima dolžnik otroke. Žal večina dolžnikov niti ne ve, da ima to možnost.

Misel, da bi morala družina, kjer je samo en starš zaposlen in je v družini še otrok ali dva, preživeti z borimi 778,42 evra, je grozna. Smotrno bi bilo, da bi minister Cigler Kralj premislil tudi v smeri, da se v teh primerih obravnava dejansko stanje, ne pa plača, ki naj bi jo družina prejemala.

Dokler minister ne bo zmogel tega, pa ste vi tisti, ki morate sami to urediti. Na banki, na kateri imate odprt osebni račun, če imate več računov, pa na tisto, kjer prejemate redni dohodek, pošljite prošnjo za višjo omejitev izvršbe.

Banka vam bo poslala svoj obrazec, h kateremu morate priložiti izpisek iz matičnega registra o rojstvu, iz katerega izhaja, da ste eden od staršev mladoletnega otroka, odločbo o otroškem dodatku, odločbo o denarni socialni pomoči, odločbo o znižanju plačila vrtca ali kakšno drugo odločbo, izdano na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Če je odtegljaj uredil delodajalec, pa njemu predložite omenjena dokazila. Omejitev velja le za dohodke za tekoči mesec. Če v tekočem mesecu prejmete prejemke za več preteklih mesecev, mora izvrševalec sklepa o izvršbi upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec. Na omejene prihodke lahko banka poseže po poteku enega meseca od priliva.

Če statistika sodišč in finančne uprave drži, letno na sodišču izdajo prek 200.000 sklepov o izvršbi in na finančni upravi prek 180.000.
Če statistika sodišč in finančne uprave drži, letno na sodišču izdajo prek 200.000 sklepov o izvršbi in na finančni upravi prek 180.000.
Vir slike: Splet
Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice