Naprej na vsebino

Ali človeštvu (nam) grozi svetovna lakota?

V zadnjem času so mediji in spletni mediji polni novic o podražitvi hrane. Ali gre za manipulacijo javnega mnenja? Za dviganje publicitete medijev? Za strašenje ljudi? Za teorije zarote? Ali za resnična dejstva?

Podražitev hrane je eno, pomanjkanje hrane pa popolnoma nekaj drugega. V zgodovini človeštva je dvig cen hrane običajno bila napoved vojne. Torej gospodarska zakonitost določanja cen »ponudba povpraševanje« pri hrani ne deluje. Pomanjkanje hrane pomeni politične preobrate, večje družbene nemire in lahko celo propad civilnega reda.

Preberite tudi:

Franc Bogovič: Hrana se draži, odkupne cene padajo

Prehranska varnost in varna hrana

Za koliko dni še imamo svetovne zaloge hrane?

Pomanjkanje vode in pomanjkanje nafte, oziroma dvig cen teh tekočin prav tako pomeni pomanjkanje hrane. Tu je na udaru predvsem žito – paradoks je, da je žito nastalo iz trav in da so le-te v obliki travnikov in pašnikov precej odporne na sušo in pomanjkanje energije.

Polne police hrane v marketih (to velja tako za Slovenijo kot Evropo) nas zavajajo v vero, da hrane ne more zmanjkati. Ali veste kakšne so svetovne zaloge hrane? Za koliko dni ima človeštvo zalogo hrane? Iz zanesljivih podatkovnih virov na medmrežju se lahko prepričate, da svetovne zaloge hrane po desetletjih precej padajo. Leta 2000 je bilo hrane za 107 dni, leta 2010 samo še za 74 dni. Napoved za konec leta 2021 je zgolj 57 dni.

Leta 2000 je bilo hrane za 107 dni, leta 2010 samo še za 74 dni. Napoved za konec leta 2021 je zgolj 57 dni.
Leta 2000 je bilo hrane za 107 dni, leta 2010 samo še za 74 dni. Napoved za konec leta 2021 je zgolj 57 dni.
Vir slike: Splet

Na pridelavo hrane vpliva veliko dejavnikov

K tej težnji prispeva veliko, tudi eksponentna rast svetovnega prebivalstva. Aksiom iz prejšnjega stoletja je bil torej napačen. Naprednejše kmetovanje zato, da bomo zagotovili hrano več ljudem, je v nasprotju z logiko in z ekološko znanostjo.

Dovolj hrane za veliko ljudi pomeni še več ljudi in plodnostni krog je sklenjen.

Poleg tega je intenzivno kmetijstvo veliko bolj občutljivo na vse zaplete. Dražja energija lahko zelo poslabša dostavo surovin na kmetije, prepočasni servisi, zaradi zmanjšanja količine dela kot posledica covid krize, lahko privedejo do resnih zastojev v pridelavi rastlin ali prireji živali, ali celo do uničenja pridelave ali prireje.

Ekološko kmetijstvo da veliko manj hrane, celo v daljšem času. Propad velikih kmetijskih gospodarstev lahko povzroči pomanjkanje hrane na obsežnem področju. Glede tega so male kmetije manj problematične. Ali to pomeni vračanje ljudi na podeželje in h kulturi kmetovanja?

Ključni vzroki pomanjkanja hrane

Na pomanjkanje hrane vpliva marsikaj, če samo naštejmo nekaj ključnih vzrokov današnjega časa, ki lahko privedejo do pomanjkanja celo v razvitem svetu: covid kriza, zastoji v pridelavi in predelavi hrane, oteženi prevozi, zapiranje mednarodne trgovine, kibernetski napadi, zmanjšana kupna moč ljudi, neresnično, večkratno pretirane terminske pogodbe za hrano (znane so še iz babilonskih časov), suša zaradi višjih temperatur, druge klimatske spremembe, pomanjkanje vode za zalivanje, zveri, glodalci in še marsikaj bi se lahko našlo.

Ob tem pa je treba opomniti tudi na nekaj dogodkov v zadnjem času, ki bi nas morali skrbeti. Več primerov je iz Združenih držav Amerike, ker gre, po mojem mnenju, za najbolj razvito državo na svetu. Iz njenih napak se ostali lahko veliko naučimo.

  • Tveganje za propad oskrbovalnih verig je precejšnje. V trgovanju s hrano (pa ne samo s hrano) danes prevladujejo računalniški algoritmi in posledično povzročajo vedno večja nihanja. S tem so povezani tudi kibernetski napadi. 
  • Velemesto New York ima v najboljšem primeru zagotovljeno samo sedemdnevno oskrbo s hrano.
  • Bill Gates je največji lastnik kmetijske zemlje v Ameriki in še kupuje kmetijska zemljišča.
  • Male kmetije v ZDA propadajo – so blizu izumrtja, čeprav se usmeritve nekaterih ljudi čez lužo obračajo.
  • Nemško združenje za trgovino s sadjem je mnenja, da je tveganje za dobavo sadja in zelenjave iz tujine precej visoko, kar posledično lahko povzroči celo ustavitev uvoza.
  • Vlade krivdo za nastale razmere prelagajo na »špekulante«. Špekulanti nikoli ne naredijo smeri dogajanja ampak ji samo sledijo. Lep primer za to je desetletna povezava z določeno, vsem znano mafijo ter trgovine s sadjem in zelenjavo v Sloveniji, ki seveda nima veze z današnjim stanjem.
  • Pozorni moramo še biti na sušo in požare v zahodnih polovici ZDA. Izredne razmere v Oregonu in Kaliforniji odražajo vzročno povezanost intenzivnega kmetijstva, klimatskih sprememb in človeškega dejavnika s kriznim stanjem ljudi. Kljub najbolj razviti državi na svetu gasilci ne morejo opraviti svojega dela – gorijo celo domovi ljudi
  • Priče smo, ne več samo nastajanju prašnih skodelic nad polji s premajhno vsebnostjo organske snovi, ampak nastajanju pravih prašnih neviht dobro vidnih celo iz vesolja.
  • Kmetje uničujejo pridelke – podoravajo rastline in pobijajo živali, ker pridelkov ne morejo prodati.
  • Pomanjkanje piščancev in njihovih perutnic povzroča prave piščančje vojne med ameriškimi verigami za hitro prehrano. Poraba ocvrtih piščančjih perutnic se je v času covid krize gromozansko povečala. Eden glavnih vzrokov je velika primernost ocvrtih piščančjih perutnic za transport na dolge razdalje. Nekateri razmišljajo, da so rešitev piščanci s štirimi perutnicami.
  • Michael Snyder je izdal več knjig na te teme. Najbolj brana je Izgubljene prerokbe prihodnosti Amerike
Na pomanjkanje hrane vpliva marsikaj, tudi klimatske razmere in suša ravno ne prinaša rodovitnih polj.
Na pomanjkanje hrane vpliva marsikaj, tudi klimatske razmere in suša ravno ne prinaša rodovitnih polj.
Vir slike: Pixabay

Pomanjkanje dviguje cene hrane

Zaradi pomanjkanja hrane na svetu se dvigujejo cene na vseh področjih. Kazalniki cen hrane niso ravno spodbudni, tako bomo lahko le s cmokov v grlu pričakovali vsakomesečne ocene kazalnikov cen in upali na čudež.

Ta prispevek ni želel ustvariti nelagodja ali pretirane zaskrbljenosti med bralci Slovenca. Želel je pokazati, da moramo stalno skrbeti za zaloge hrane in da, se ne smemo zanašati samo na police v trgovinah.

Najbolje, da se dolgoročno povežemo s slovenskim kmeti, obdelamo svoj vrt (če si ga lahko priskrbimo) in si zagotovimo prehransko varnost za svojo družino in zase. Samooskrba je po nekaterih agrarnih ekonomistih bogokletna misel, a v primeru pomanjkanja hrane se ta bogokletnost v trenutku spremni v modrost.

Prežvekovalci niso neposredna konkurenca človeku pri hrani iz rastlin, monogastrične živali (živali z enim želodcem) pa so.

Za konec še misel, ki naj vas vodi pri vaših odločitvah o naši hrani: »Učenje brez razmišljanja je jalovo, razmišljanje brez učenja pa nevarno.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice