Vlada je ukinila urad za verske skupnosti

Ukinitev Urada za verske skupnosti RS pridobiva med ljudmi vse večjo pozornost. Urad je bil ustanovljen leta 1993, njegov namen je bil predvsem dialog med državo in verskimi skupnostmi. Preko urada je bilo mogoče tudi registrirati nove verske skupnosti. Bo od zdaj dialog z verskimi skupnostmi otežen? Ali gre zgolj za eno izmed potez v nizu racionalizacije državnega aparata?

Preberite tudi:

Ali religija spada k bistvu življenja?

Religija – pot k izpolnitvi življenja

[ODPEVANE NOVICE]: Izredna novica – Tonček išče devet prijateljev

Bo ukinitev urada verske skupnosti za kaj prikrajšal?

Po mnenju nekaterih naj bi bil urad za verske skupnosti ostanek socialističnega sistema. Socialistični model dialoga z verskimi skupnostmi je bil namreč v tem, da se je skušalo na isto raven postavljati verske skupnosti z dolgo tradicijo in tiste, ki nimajo na naših tleh praktično nobene zgodovine.

Najpomembnejše vprašanje, ki se postavlja ob ukinitvi urada je ali bodo verske skupnosti lahko še naprej delovale popolnoma svobodno, ter ali bodo na drugi strani imele sogovornika s strani države? Strah v zvezi s tem je odveč, saj delovanje verskih skupnosti omogoča ustavno zagotovljena pravica, kar ureja Zakon o verski svobodi.

Ločenost države in verskih skupnosti zagotavlja njihovo avtonomijo

Po ustavi so namreč država in verske skupnosti ločene, status verskih skupnosti je enakopraven in delujejo lahko poponoma svobodno (7. člen). Pri pojmu ločenosti države in verskih skupnosti je treba poudariti, da ne gre za podrejenost verskih skupnosti državi, ampak za popolno avtonomijo delovanja verskih skupnosti.

Marsikdo namreč misli, da gre pojem ločenosti tako daleč, da je versko prepričanje omejeno zgolj v zasebno sfero posameznika, zato se versko udejstvovanje naj ne bi kazalo v javnem življenju. Takšna opredelitev je vsekakor ostanek socialističnega sistema, saj je bilo takrat določeno, da je verska opredelitev zasebna stvar posameznika.

Obravnava verskih skupnosti spada pod ministrstvo za kulturo

Razmerja verskih skupnosti v odnosu do države ureja ministrstvo za kulturo, kamor je spadal tudi dosedanji omenjen urad. Zaradi ukinitve urada se pravni položaj verskih skupnosti ne bo spremenil, kakor se morda nekateri bojijo. Problem bi lahko nastal samo v primeru, če bi bil razveljavljen Zakon o verski svobodi, kar bi lahko povzročilo neenakopravna razmerja med posameznimi verskimi skupnostmi.

Kako do registracije nove verske skupnosti?

Da uživajo verske skupnosti v Sloveniji popolno svobodo, kaže že njihovo število in zelo ohlapni pogoji za njihovo ustanovitev. Število verskih skupnosti namreč iz leta v leto raste, njihovo število je narastlo že na 60 registriranih verskih skupnosti. Poleg registriranih verskih skupnosti delujejo tudi neregistrirane, katerih naj bi bilo po nekaterih podatkih dvakrat več kot registriranih.

Prav tako je zelo enostavna registracija verske skupnosti. Pogoj za ustanovitev je 10 polnoletnih članov, za katere ni nujno, da so državljani Republike Slovenije, ampak je dovolj, če imajo prijavljeno stalno prebivališče. Zahtevo za registracijo poda zastopnik verske skupnosti. Taksa za vlogo za registracijo je 4,5 evra, taksa za odločbo o registraciji je predpisana 18,10 evra.

Ustanovitev Sveta za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo

Ukinitev urada za verske skupnosti na registracijo in položaj verskih skupnosti ne bo vplival, bolj odprto vprašanje je, kako bo vplival na verske skupnosti novoustanovljeni Svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo. Pri marsikomu se namreč ustvarja občutek, da omenjeni svet postavlja Katoliško cerkev v privilegiran položaj v primerjavi z ostalimi verskimi skupnostmi.

»Inflacija« verskih skupnosti, katerim smo priče iz leta v leto, kaže na vse večjo nepreglednost in relativizacijo posameznih verskih skupnosti. Gotovo je, da je kljub enakopravnem položaju verskih skupnosti, potrebno razlikovati med verskimi skupnosti, ki imajo na našem ozemlju določeno tradicijo in verskimi skupnostmi, ki so v zadnjem času nastale praktično čez noč.

Imajo odprta vprašanja tudi ostale avtohtone verske skupnosti?

Povsem razumljivo je, da imajo odprta vprašanja verske skupnosti, ki imajo že več tisočletno ali več stoletno tradicijo. Zagotovo je, da med te verske skupnosti spada tudi Katoliška cerkev. Nobenega dvoma ni, da bi v to kategorijo sodila tudi Evangeličanska cerkev, ki obstaja pri nas vse od njenega začetka, od pojava reformacije.

Prav tako bi lahko med to skupino uvrstili tudi Pravoslavno cerkev, ki je po nekaterih podatkih delovala na našem ozemlju že v 15. stoletju. Poleg Pravoslavne cerkve ima pri nas tradicijo tudi Islamska verska skupnost, ki se je na naših prostorih s turškimi vpadi pojavila v 16. stoletju, še bolj pa je pridobivala na vplivu po nastanku kraljevine Jugoslavije po prvi svetovni vojni.

Prispevek verskih skupnosti k narodni identiteti

Omenjene verske skupnosti lahko uvrščamo med avtohtone verske skupnosti, kar pomeni, da so lahko tudi v dialogu z državo obravnavane nekoliko drugače, kot pa ostale verske skupnosti. Avtohtone verske skupnosti so namreč skozi zgodovino oblikovale zavest in duhovnost našega naroda, medtem ko nove, vsaj do sedaj, nimajo velikega vpliva na prebivalstvo.

Preveliko enačenje vseh verskih skupnosti namreč lahko pripelje tudi do okrnitve narodne identitete, kar je zagotovo problem pred katerim si ne moremo zatiskati oči. Avtohtone verske skupnosti, ki smo jih omenili, nosijo velike zasluge za kulturni razvoj našega naroda in drugih prebivalcev na našem ozemlju.

Glede na to, da je vlada ustanovila Svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo, bi bilo morda še bolj dobrodošlo, če bi ta svet razširila tudi na verske skupnosti, ki imajo pri nas avtohtono tradicijo in so skozi zgodovino prispevali k duhovnemu in kulturnemu razvoju prebivalstva.

Zdrava selekcija novoustanovljenih verskih skupnosti

Po drugi strani bo ukinitev urada za verske skupnosti morda prineslo bolj selektivno obravnavo registracije novih verskih skupnosti. Vprašanje je, če je deset članov in stalno prebivališče, brez močne duhovne vsebine, zares dovolj dober razlog za ustanovitev verske skupnosti? Glede na to, da je v Sloveniji, kljub porastu verskih skupnosti vse manj vernih, je to vprašanje vsekakor na mestu.