Naprej na vsebino

Vpliv evropskih pravil na Slovenijo

Evropska unija je za povprečnega Slovenca postranska tema, saj se o samem delovanju le-te piše in govori bore malo. Če že, so običajno novice o tem, kako smo kritizirani ali kako nam hoče EU nekaj vsiliti. Ker bo Slovenija od 1. julija predsedovala Svetu EU, pa se končno posveča več časa evropskim temam.

Ena izmed tem, ki bo v prihodnjih mesecih v ospredju je vsekakor energetika. Slovenska in evropska energetika bosta v prihodnjih tednih in mesecih dobili nova pravila. Evropska komisija pripravlja vrsto ukrepov, ki med drugim vključujejo tudi prenovo številnih direktiv.

Preberite tudi:

Slovenski program predsedovanja Svetu Evropske unije

Slovenija bo letos predsedovala Svetu Evropske unije

Evropska sredstva do leta 2030

Evropska komisija bo preoblikovala direktive za doseganje novega podnebnega cilja, 55-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Zdajšnje direktive so naravnane na 40-odstotno zmanjšanje. Sveženj prenove so poimenovali Pripravljeni na 55.

Ivo Schmidt z direktorata za energijo pri evropski komisiji je že lani na Dnevih energetikov napovedal kar nekaj ambicioznejši podnebni ciljev:

  • Porabo primarne energije bo treba zmanjšati za 36 do 37 odstotkov, končno rabo energije pa za 39 do 41 odstotkov.
  • Delež obnovljivih virov, ki zdaj pomenijo 32 odstotkov celotne rabe energije, bo moral zrasti na 38 do 40 odstotkov.
  • Delež obnovljivih virov v proizvodnji električne energije pa se bo moral podvojiti, na 65 odstotkov.
  • Porabo premoga bomo morali zmanjšati za 70 odstotkov v primerjavi z letom 2015. Vsaka država ima pravico izbrati svojo energetsko mešanico, vendar bodo na oblikovanje energetskega miksa vplivali tudi gospodarstvo in okoljski predpisi.
  • Energetsko prenovo stavb bo treba pospešiti, zdaj jih v EU prenovijo odstotek na leto, treba bo prenoviti dva odstotka stavb na leto.
  • V transportu bo moral delež obnovljivih virov energije zrasti na 24 odstotkov.

Pri odločitvi za podnebno nevtralno Evropo leta 2050 mora sodelovati celotno gospodarstvo, je še menil Schmidt.

Jasno je, da bo treba še dodobra doreči, kako uspešno obvladovati izzive in tveganja energetskih in emisijskih trgov, kako se bodo podjetja spopadala z izzivi podnebne nevtralnosti, o naprednih tehnoloških rešitvah pri upravljanju energije v industriji, preden se bo dalo preiti iz teorije v prakso.

Kot že omenjeno je sprememba direktive na področju energetike le eden izmed mnogih, ki se bodo v prihodnjih letih spreminjale. Evropa drvi v »zeleno«, kako hitro ji bomo pa lahko sledili v Sloveniji pa bo pokazal čas.

Slovenija je v času odkar je članica EU sprejela že kopica pravnih aktov EU. Vsak pravni akti ima svoj pomen in niso vsi za Slovenijo zavezujoči.
Slovenija je v času odkar je članica EU sprejela že kopica pravnih aktov EU. Vsak pravni akti ima svoj pomen in niso vsi za Slovenijo zavezujoči.
Vir slike: Splet

Vrste pravnih aktov EU

Slovenija je v času odkar je članica EU sprejela že kopica pravnih aktov EU. Vsak pravni akti ima svoj pomen in niso vsi za Slovenijo zavezujoči.

Pogodbe EU

Pogodbe določajo cilje Evropske unije, pravila za institucije EU, način sprejemanja odločitev ter odnos med EU in državami članicami. Pogodbe EU so bile nekajkrat spremenjene zaradi reform institucij EU in uvedbe novih področij pristojnosti. Spremembe so tudi omogočile pristop novih držav članic EU.

Pri sprejemanju in odobritvi pogodb sodelujejo vse države članice, ratificirajo jih nacionalni parlamenti, včasih po predhodnem referendumu.

Uredbe

Uredbe so pravni akti, ki se takoj po začetku veljavnosti neposredno in enotno uporabljajo v vseh državah EU in jih ni treba prenesti v nacionalno zakonodajo. V vseh državah EU so v celoti zavezujoče.

Direktive

Direktive od držav članic zahtevajo določen rezultat, vendar se lahko države same odločijo, kako ga bodo dosegle. Države EU morajo za dosego ciljev, navedenih v direktivi, sprejeti ukrepe za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo. Nacionalni organi morajo te ukrepe sporočiti Evropski komisiji.

Prenos v nacionalno zakonodajo je treba opraviti pred rokom, navedenim v direktivi (praviloma v 2 letih). Če država direktive ne prenese v svojo zakonodajo, lahko komisija začne postopek za ugotavljanje kršitev.

Sklepi

Sklepi so zavezujoči pravni akti, ki se uporabljajo za eno ali več držav EU, podjetij ali posameznikov. Zadevno stranko je treba obvestiti, sklep začne veljati po obvestilu. Sklepov ni treba prenesti v nacionalno zakonodajo.

Priporočila

Institucije s priporočili izrazijo mnenje in predlagajo določeno ravnanje, ne da bi pri tem naslovnikom nalagale pravne obveznosti. Priporočila niso zavezujoča.

Mnenja

Institucije EU z mnenjem povedo svoje stališče, ne da bi pri tem naslovnikom nalagale pravne obveznosti. Mnenja niso zavezujoča.

Delegirani akti

S pravno zavezujočimi delegiranimi akti lahko komisija dopolni ali spremeni nebistvene dele zakonodajnih aktov EU in tako podrobneje opredeli ukrepe.

Komisija sprejme delegirani akt, ki začne veljati, če mu parlament in svet ne nasprotujeta.

Izvedbeni akti

S pravno zavezujočimi izvedbenimi akti lahko komisija – pod nadzorom odborov, v katerih sodelujejo predstavniki držav EU – določi pogoje za enotno uporabo predpisov EU.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice