Pred 100 leti v Slovencu
Kaj je boljše? Zgodnja ali pozna upokojitev? Slišali smo že za zakon, ki postavlja najvišje možno število otrok v družini. Kaj pa menite o zakonu, ki postavlja najnižje možno število? O tem in drugih zanimivih stvareh bomo lahko brali v današnjem povzetku Slovenca izpred 100 let.
Preberite tudi:
Ljubljanski trg
V časopisu je bilo objavljeno poročilo o stanju blaga na ljubljanskem trgu: meso se je dalo dobiti vseh vrst in to brez pomanjkanja. Prav tako je na trgu bilo zelo veliko zelenjave, še posebej glavnate solate. Cena je bila 3 krone za glavo, kar je veljalo še vedno za razmeroma visoko ceno, vendar je bilo pričakovati znižanje cen. Cvetlični trg je bil zelo živahen, prav tako je bilo tudi mleka in mlečnih izdelkov v izobilju. Jajca so se prodajala po 1,80 krone za en kos, vendar so se trgovine že odločale za ceno 1,20 za kos.
Vir slike: Renton.
Nov izum
Inženir iz kraja Jena v Nemčiji je po dolgih poskusih uspel izdelati porcelan na hladen način. Tak porcelan je bil popolnoma enak žganemu, s primesjo barv pa so lahko ustvarili raznorazne različice že med proizvodnjo in je s tem odpadla potreba po poslikavi. Govorilo se je, da bodo taki porcelanasti izdelki 200 odstotkov cenejši kot do takrat.
Delo podaljšuje življenje
Dr. A. L. Goldwater je opravil raziskavo o tem, kakšen vpliv ima veselje do dela na dolžino življenja. Njegova dognanja so povzeli tako: »Dr. Goldwater je dognal, da večina ljudi, kateri delajo normalno in z velikim veseljem, dočaka visoko starost in njih izdatnost je v 70 letih za 100 odstotkov večja ko v 30 letih. To pa zaradi tega, ker imajo v 70 letih več izkušnje in ker so se na stara leta naučili bolje izkoristiti svoje duševne sile.«
S tem je bilo zavrnjeno splošno mnenje, da mirno življenje in zgodnja upokojitev podaljša življenjsko dobo. Ravno nasprotno – neprestana delavnost daje ljudem daljše življenje, boljše zdravje in večjo srečo, je še zaključil avtor članka.
Vir slike: Wikipedia.
»Čuden znanstvenik«
Prof. dr. Grotjahn iz Nemčije je v tistem času izdal knjigo o »individualni in socialni higieni,« ki se je avtorju članka zdela nekoliko hecna. V svoji knjigi je zahteval, da se uzakoni število otrok, ki jih nemške družine morajo imeti. Predlagal je, da mora vsak nemški par imeti najmanj tri otroke, bolj premožni pa najmanj šest otrok. V primeru, da bi dodatni trije otroci pomenili prevelik strošek, bi družina prejemala odškodnino. Razlog za tako drastičen predlog? »Samo na ta način se morejo Nemci ubraniti nevarnosti, ki jim preti od slovanskih plodovitejših narodov.«
Powered by Contextual Related Posts
