Naprej na vsebino

Število ilegalnih prehodov se je zmanjšalo?

Podatki policije kažejo, da je bilo v obdobju od 1. 1. do 31. 5. 2021 obravnavanih 2440 ilegalnih prehodov državne meje. V lanskem enakem obdobju je bilo obravnavanih 3320 ilegalnih prehodov. Po teh podatkih se je število ilegalnih prehodov zmanjšalo za 26,5 odstotka. Pri podrobnem pregledu podatkov pa se žal riše drugačna zgodba.

PU Ljubljana in Novo mesto sta res zaznali manj prehodov, a so hkrati na teh območjih poostrili nadzor. Bistveno več ilegalnih prehodov pa so zato odkrile PU Koper, Maribor, Celje in Murska Sobota. Mogoče je na videz odkritih manj ilegalnih prehodov, a domačini na območjih ob meji povedo, da je le-teh več, a da so bolj organizirani.

Preberite tudi:

Kakšna je krščanska drža do migrantov?

Migranti preplavili Lampeduso

Problem so ilegalni pribežniki, ne pa migranti ali begunci

Število ilegalnih pribežnikov po PU.
Število ilegalnih pribežnikov po PU.
Vir slike: Policija

Težko bi rekli, da številke napovedujejo nov val, kljub dejstvu, da je bilo v Turčiji po zadnjih podatkih prek 4 milijone ilegalnih pribežnikov. Evropska komisija sicer išče rešitve, a kaj, ko so te v škodo nekaterim državam EU.

Francija, Nemčija, Belgija, Luksemburg, Nizozemska in Švica so celo poslale Evropski komisiji pritožbo. Namreč, od lanskega leta opažajo hiter porast migrantov, ki so azil dobili v Grčiji, nato pa z grškimi dokumenti odpotovali v druge evropske države, kjer so vložili dodatno prošnjo za azil. Ravno zaradi tega je tudi bistveno manj ilegalnih prestopov meja.

Po drugi strani pa je v začetku tega meseca več tisoč migrantov v samo enem dnevu prešlo iz Maroka v špansko enklavo Ceuta. Podobna kriza je bila lani tudi na grško-turški meji, zato so začeli z oživljanjem »digitalne trdnjave« na grško-turški meji.

»Digitalna trdnjava« na meji med Turčijo in Grčijo

Prizadevanje, da bi čim manj ljudi nezakonito vstopilo v Evropsko unijo, je »postalo« digitalno. Večina držav EU počasi dovoljuje prehode med mejami, posledično so dobili ilegalni pribežniki možnost, da nadaljujejo svoj pohod proti zastavljeni destinaciji.

Grška obmejna policija se je že okrepila z »zvočnimi topovi«, ki oddajajo oglušujoč hrup. Top je le del velikega števila fizičnih in eksperimentalnih novih digitalnih pregrad, ki so bile nameščene in preizkušene v mirnih mesecih zaradi epidemije na 200-kilometrski grški meji s Turčijo.

Nova je tudi jeklena stena, podobna nedavno zgrajeni na meji med ZDA in Mehiko. Stena naj bi blokirala pogosto uporabljene prehode ob reki Evros, ki ločuje Turčijo in Grčijo.
Nova je tudi jeklena stena, podobna nedavno zgrajeni na meji med ZDA in Mehiko. Stena naj bi blokirala pogosto uporabljene prehode ob reki Evros, ki ločuje Turčijo in Grčijo.
Vir slike: Splet

Nova je tudi jeklena stena, podobna nedavno zgrajeni na meji med ZDA in Mehiko. Stena naj bi blokirala pogosto uporabljene prehode ob reki Evros, ki ločuje Turčijo in Grčijo.

Na bližnje opazovalne stolpe so namestili kamere velikega dosega z nočnim vidom in senzorji. Pridobljeni podatki bodo poslani nadzornim centrom, da bodo s pomočjo UI prepoznali sumljiva gibanja.

Namen avtomatiziranega nadzornega omrežja, ki se gradi na grško-turški meji, je zgodnje odkritje migrantov ter preprečitev njihovega prehoda. Rečne in kopenske patrulje pa za to uporabljajo žaromete in akustične naprave velikega dosega.

Seveda so se ob tem oglasili »varuhi« migrantskih pravic in menijo, da nova tehnologija pribežnike razčloveči. Hkrati pa dodajajo, da je nerazumljivo, zakaj takšni skrajni ukrepi, saj število ilegalnih prehodov po Evropi počasi pada.

Migracijski tokovi naj bi se med epidemijo v mnogih delih Evrope upočasnili in prekinili večletne ilegalne prehode. V Grčiji se je število prehodov zmanjšalo s skoraj 75.000 v letu 2019 na 15.700 v letu 2020, kar je 78-odstotno zmanjšanje.

Toda pritisk migrantov se bo zagotovo vrnil. Med letoma 2000 in 2020 se je število svetovnih migrantov povečalo za več kot 80 odstotkov in je po podatkih Združenih narodov hitro preseglo mednarodno rast prebivalstva.

V Nemčiji je kar 17.000 oseb, ki jim je bila odobrena mednarodna zaščita v Grčiji, od julija 2020 vložilo dodatne prošnje za azil.
V Nemčiji je kar 17.000 oseb, ki jim je bila odobrena mednarodna zaščita v Grčiji, od julija 2020 vložilo dodatne prošnje za azil.
Vir slike: Splet

Migranski pakt ni sprejet dobro

Kot že omenjeno, so Francija, Nemčija, Belgija, Luksemburg, Nizozemska in Švica poslale Evropski komisiji pritožbo, ker Grčija odobrava mednarodno zaščito prosilcem za azil, ki prihajajo na njene obale. Tem prosilcem za azil pa dovoli, da zlorabijo svojo pravico do gibanja v evropskem schengenskem območju brez vizumov.

Ti migranti se pod pretvezo turističnega ali družinskega obiska potem gibljejo po EU, znotraj schengenskega območja lahko potujejo kar 90 dni. Toda ko izstopijo iz Grčije, mnogi od njih vložijo dodatno prošnjo za azil v drugih državah, saj upajo na usmiljenje, da jih te države ne bodo poslale nazaj v Grčijo, kjer so razmere znotraj begunskih centrov nevzdržne.

V Nemčiji je kar 17.000 oseb, ki jim je bila odobrena mednarodna zaščita v Grčiji, od julija 2020 vložilo dodatne prošnje za azil. Grčija pa na drugi strani v celoti zanika tovrstno prakso.

Članice EU menijo, da se Evropska komisija že mesece ne premakne z mrtve točke pri migrantskih vprašanjih. Njeno zadnje dejanje je bil »migrantski pakt«, ki pa je doživel več kritik kot pohval.

Države EU so glede tega še vedno razdeljene. Južne države si prizadevajo za obvezen sistem prerazporeditve prosilcev za azil, saj nesorazmerno število migrantov najprej prispe na južno mejo EU. Severne države so zaskrbljene zaradi migrantov, ki te južne države zapuščajo z namenom selitve v severne države.

Vzhodne države – Madžarska in Poljska – medtem popolnoma nasprotujejo ideji obveznih kvot.

A tudi če se države dogovorijo o migrantskem paktu, pa to ne bo rešilo situacije, da so ilegalni pribežniki vse bolj domiselni, države, ki so na prvi »bojni liniji«, pa vse bolj utrujene.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice