Kdo je »Luka Dončić« slovenske osamosvojitve?

Slovenska košarkarska reprezentanca se je prvič v zgodovini uvrstila na Olimpijske igre. Mediji poudarjajo, da ima glavno zaslugo za uvrstitev Luka Dončić. Vzporedno z uspehi naših košarkarjev se hkrati v javnosti pojavljajo imena, ki naj bi bila najbolj zaslužna za slovensko osamosvojitev. Je ob trideseti obletnici res ključnega pomena, da »okronamo« najbolj zaslužnega za samostojnost naše države?

Preberite tudi:

»Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan.«

Osamosvojitev ni preteklost

Osamosvojitev in rdeča zvezda

Osamosvojitev Slovenije se je začela v letih 1987 in 1988

Ko govorimo o osamosvojitvi Slovenije in o zaslužnih možeh (ženah) za našo samostojnost, je treba na stvar gledati s širšega vidika, kakor marsikdo prikazuje. Res je, da je bil 28. junij 1991 ključni dan vojne, ko je naša Teritorialna obramba zavzela skladišče orožja pri Borovnici, kar je začelo nagibati vojaški uspeh v našo stran. Če bi gledali na osamosvojitev s tega vidika, potem bi jo lahko dejansko pripisali samo tistim, ki so takrat vodili vojno za Slovenijo.

Da je prišlo do slovenske osamosvojitve in njene potrditve v zmagi v vojni za Slovenijo, je gotovo odigralo ključno vlogo več dejavnikov, kot pa posamezni dogodki in posamezniki, ki so ob tem izpostavljeni. Ljudi in dogodke, ki so pripeljali do slovenske osamosvojitve je treba iskati nekaj let nazaj, predvsem v letih 1987 in 1988.

Nova revija je ubesedila zahteve slovenskega naroda

Znamenita 57. številka Nove revije je s prispevki več avtorjev prinesla prispevke za slovenski nacionalni program. Do tega zagotovo ni prišlo čez noč, saj je v drugi polovici osemdesetih let v slovenskem narodu vse bolj tlela ideja o samostojni slovenski državi. O tem lahko pričujem tudi sam, saj smo se leta 1986 dijaki v srednji šoli odkrito pogovarjali o možnosti za lastno slovensko državo.

Ideje o slovenski državi so bile med narodom vse močnejše in glasnejše, zato so slovenski intelektualci vse to strnili v omenjeni Novi reviji. Vendar je bila to zgolj teorija, ki bi lahko ostala mrtva črka na papirju, če se ne bi pojavili prvi pogumni Slovenci, ki so orali ledino slovenske demokratizacije, brez katere slovenske samostojnosti zagotovo ne bi bilo.

SKZ je bilo prvo demokratično politično gibanje v Sloveniji

Pri tem so zagotovo na prvem mestu slovenski kmetje, ki so se leta 1988 organizirali kot društvo v Slovensko kmečko zvezo (SKZ). Takrat so bili slovenski kmetje poleg delavcev na Poljskem prvi v Evropi, ki so zahtevali demokratične spremembe. Slovenska kmečka zveza je bila ustanovljena 12. maja 1988 v Unionski dvorani v Ljubljani.

Idejni oče za organiziranje kmetov v politično gibanje je bil dr. Franc Zagožen, ki je zamisel objavil v Mladini februarja leta 1988. Z njegovim študentom Emilom Erjavcem sta k sodelovanju povabila Ivana Pučnika, brata kasnejšega predsednika Demosa dr. Jožeta Pučnika in kmeta iz Zminca, Ivana Omana.

Ivan Oman je prevzel vodenje SKZ

Ivan Oman je prevzel tudi vodenje iniciativnega odbora za ustanovitev Slovenske kmečke zveze. Organizacijo je vodila Marija Markeš, zato spada, poleg omenjenih mož med najbolj zaslužne za ustanovitev SKZ.

Takratna republiška zakonodaja je prepovedovala ustanavljanje političnih strank, zato je bila SKZ organizirana v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL). SKZ je med novimi gibanju dominirala skoraj eno leto, šele takrat se je pojavila tudi Slovenska demokratična zveza (SDZ) in za njimi še druge zveze, ki so kasneje sestavljale koalicijo Demos.

Demos je sestavil prvo demokratično slovensko vlado

Šele septembra 1990 je bilo uzakonjena pravica do političnega zbiranja, zato so se društva registrirala kot politične organizacije. Stranke so se 4. decembra 1989 združile v Demokratično opozicijo Slovenije (Demos). Koalicijo so sestavljali: Slovenska demokratična zveza (SDZ), Socialdemokratska zveza Slovenije (SZDS), Slovenski krščanski demokrati, Slovenska obrtniška stranka in Zeleni Slovenije.

Demos je na aprilskih volitvah dobil večino, zato je lahko sestavil tudi prvo demokratično izvoljeno vlado. Mandat za sestavo vlade je dobil Lojze Peterle, ki je pripadal Krščanskim demokratom, ki je bila zmagovalna stranka znotraj Demosa. Peterletova vlada je imela za prvi cilj izpeljati osamosvojitev Slovenije, kar se je 25. junija 1991 tudi uresničilo.

Za vsako novo stvar je potreben prvi korak

Dogodki od ustanovitve Demosa do osamosvojitve so bolj ali manj znani širši javnosti, zato jih na tem mestu ne bomo ponavljali. Pomembno pa je, da smo spoznali imena in okoliščine, ki jih lahko dejansko štejemo med začetke rojevanja naše države.

Ob razpravah o zaslugah za osamosvojitev, ki večkrat prehajajo tudi v prepire, se zdi, da smo povsem pozabili na tiste, ki so praktično iz nič začeli utirati pot slovenski državi. Iz vsakdanjega življenja vemo, da je za vsako novo stvar potreben prvi korak, vse ostalo je temu podrejeno.

V tem smislu so tisti, ki so zaslužni za ustanovitev prve demokratične politične stranke v Sloveniji, zagotovo tisti, ki so naredili prvi korak. Predstavniki kasneje ustanovljenih strank so se lahko učili od SKZ, kar jim je zagotovo olajšalo njihovo delo. Če bi hipotetično SKZ ne uspela z registracijo, potem zagotovo drugi vsaj nekaj časa niti ne bi poizkušali ustanavljati ostalih političnih gibanj, oz. strank.

Je v ospredju zaslug za osamosvojitev človeški ego?

Ob vprašanju o zaslugah za slovensko osamosvojitev, se ne moremo znebiti vtisa, da gre tudi pri osamosvojiteljih za prestiž, pri katerem je v ospredju lasten ego. To nikakor ne pripomore k povezovanju politike za naš boljši jutri. Ko govorimo o osamosvojiteljih, ni namreč nujno, da so najbolj zaslužni za slovensko državo v resnici tisti, ki se najbolj pojavljajo v medijih.

Konec koncev vprašanje največje zaslužnosti niti ni pomembno. Najbolj pomembno je, da je nekdo z osamosvojitvijo moral začeti in da je bilo pri tem ključnega pomena medsebojno sodelovanje. Iz zgodovine se lahko naučimo, da je osamosvojitev Slovenije in njena demokratizacija dobro potekala vse dokler se niso začele pojavljati razpoke znotraj samega Demosa.

Osamosvojitev je uspela demokratizacija pa ne

Z razpadom Demosa je sledil tudi padec Peterletove vlade. S pogledom v ta čas lahko trdimo, da je Demosu uspelo izpeljati osamosvojitev Slovenije, ni pa popolnoma uspela demokratizacija. Starim političnim silam je s pomočjo konflikta v Demosu ponovno osvojiti politični primat, ki ga z rahlimi presledki obvladuje vse do danes.

Na vprašanje kdo je Luka Dončić slovenske osamosvojitve, ne moremo podati enoznačnega odgovora. Gre za dejanje, ki ni bilo odvisno od enega dogodka in od enega človeka, ampak od niza dogodkov in ljudi, ki so bili ob pravem času na pravem mestu.

Vsekakor osamosvojitev ne bi nikoli uspela, če ne bi za osamosvojitelji stal slovenski narod, ki je prvi izrazil željo po samostojni državi. Želji naroda so znali prvi prisluhniti slovenski kmetje, ki so z ustanovitvijo SKZ sprožili politični proces, ki je končno pripeljal našo državo v samostojnost in neodvisnost.