Naprej na vsebino

Rok za vlaganje dohodninske napovedi se izteče 2. avgusta

Prvi paket informativnih izračunov za odmero dohodnine za leto 2020, ki jih davčni organi sestavi na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga na podlagi uradnih evidenc, in podatkov, ki so jih Finančni upravi RS do 5. februarja 2021 posredovali izplačevalci in zavezanci, je bil odposlan zadnji dan marca. 31. maja 2021 pa je Finančna uprava Republike Slovenije poslala drugi in hkrati zadnji sveženj informativnih izračunov za leto 2020. Zavezanci za vložitev napovedi za odmero dohodnine so tako najpozneje do 15. junija 2021 na dom prejeli informativni izračun dohodnine.

V kolikor do 15. junija 2021 niste prejeli informativnega izračuna dohodnine, čeprav ste imel v letu 2020 dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, morate dohodninsko napoved vložiti sami, in sicer najpozneje do 2. avgusta 2021, ne glede na višino prejetega dohodka. Napoved vložite na finančnem uradu, v katerem ste v času vložitve napovedi vpisani v davčni register.

Še pred tem velja na pristojnem finančnem uradu povprašati, ali vam je bil IID morda izdan. Če ugotovite, da vam je bil IID izdan, niste pa ga prejeli, lahko od pristojnega finančnega urada prejmete brezplačno kopijo IID.

Preberite tudi:

Kaj je portal eDavki in kako se vanje registrirati?

Mobilna aplikacija eDavki

Kdo mora vložiti dohodninsko napoved?

Dohodninsko napoved morajo vložiti vse fizične osebe – rezidenti Slovenije, ki jim informativni izračun dohodnine ni bil vročen do 15. junija tekočega leta za preteklo leto. Tudi tisti, ki so tekom leta morda prenehali biti rezidenti Republike Slovenije.

Prav tako morajo dohodninsko napoved vložiti fizične osebe – nerezidenti Slovenije, ki so rezidenti države članice Evropske unije oz. članice Evropske gospodarske skupnosti, in v skladu z ZDoh-2 uveljavljajo olajšave za rezidente držav članic EU oz. EGP.

Kako vložite dohodninsko napoved?

Napoved se vlaga po obrazcu MF-FURS obr. DOH št. 3.1 (veljaven obrazec napovedi na dan 1. 1. 2021), ki ga lahko dobite tudi na vseh finančnih uradih. Fizična oseba – nerezident Slovenije zraven napovedi predloži tudi obrazec – Priloga 3 (veljaven obrazec Zahtevka za uveljavljanje davčnih olajšav za rezidente držav članic EU oz. EGP na dan 1. 1. 2021).

Napoved lahko vložite fizično, jo je pa mogoče z varnim kvalificiranim digitalnim potrdilom ali brez digitalnega potrdila (registracija z uporabo davčne številke in gesla) poslati tudi v elektronski obliki prek portala eDavki na naslovu: http://edavki.durs.si/ ali preko mobilne aplikacije eDavki.

V napoved ne vpisujete dohodkov, ki skladno z ZDoh-2 niso obdavčeni z dohodnino:

  • 1. dediščin;
  • 2. volil, razen tistih, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena tega zakona;
  • 3. daril, prejetih od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali z delodajalcem povezana oseba)  ali  delodajalec  osebe, ki je povezana s prejemnikom, razen daril, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena tega zakona;
  • 4. dobitkov od iger na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo;
  • 5. izplačil, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja za primer bolezni, poškodbe ali  invalidnosti,  katerega  zakon,  ki  ureja  zavarovalništvo,  ne  določa  kot  obvezno zavarovanje,  ali  izplačila  na  podlagi  zavarovanja  za  škodo,  povzročeno  na  osebnem premoženju;
  • 6. sredstev  ali  dobičkov, ki  jih  pridobi fizična  oseba  na  podlagi  prenosov  sredstev  med svojim podjetjem, v katerem samostojno opravlja dejavnost, in svojim gospodinjstvom ali na podlagi prenehanja opravljanja dejavnosti; navedena določba ne vpliva na obveznosti te fizične osebe, ki opravlja dejavnost, po III.3. poglavju ZDoh-2;
  • 7. ugodnosti,  ki  jo  prejme  fizična  oseba  pri  nakupu  blaga  in  storitev,  vključno  s priložnostnim prejemom dodatnega blaga ali storitev, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe.
Napoved dohodnine lahko vložite fizično, jo je pa mogoče z varnim kvalificiranim digitalnim potrdilom ali brez digitalnega potrdila (registracija z uporabo davčne številke in gesla) poslati tudi v elektronski obliki prek portala eDavki. Vir slike: Cekin.
Napoved dohodnine lahko vložite fizično, jo je pa mogoče z varnim kvalificiranim digitalnim potrdilom ali brez digitalnega potrdila (registracija z uporabo davčne številke in gesla) poslati tudi v elektronski obliki prek portala eDavki.
Vir slike: Cekin.

Zamudil sem rok za vlaganje dohodninske napovedi, kaj pa zdaj?

Če zavezanec ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi v roku, stori prekršek po 1. točki prvega odstavka 394. člena zakona, ki ureja davčni postopek, za katerega je določena globa od 250 do 400 eurov.

 A v primeru, da ste zamudili, lahko še vedno vložite davčno napoved na podlagi samoprijave ali vložite davčno napoved po roku, brez samoprijave.

Zavezanec, ki se samoprijavi, preden so sproženi postopki zoper njega, ni odgovoren za prekršek, izpolniti pa mora davčno obveznost, skupaj z obrestmi.

Vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave

Z vložitvijo napovedi na podlagi samoprijave se zavezanec izogne odgovornosti za prekršek zaradi zamude roka za vložitev davčne napovedi. Zavezanec mora v primeru vložitve napovedi na podlagi samoprijave označiti, da gre za napoved, predloženo na podlagi samoprijave. V kolikor vlagate napoved v pisni obliki, v zgornji desni kot napovedi vpišete številko 2, v primeru vlaganja napovedi preko sistema eDavki pa na začetni strani, pod kontaktni podatki in podatki o davčnem rezidentstvu, izbere oziroma označi polje pred Samoprijava.

Pri tem pa lahko zavezanec samoprijavo vloži najpozneje do vročitve odmerne odločbe, do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora, do začetka postopka o prekršku in do začetka kazenskega postopka. Ko nastopi katerakoli izmed teh okoliščin, samoprijava ni več dopustna.

Davčni organ v odločbi na podlagi samoprijave, od neplačanega davka obračuna zamudne obresti za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave, po obrestni meri 3 % letno. Pogoj za učinkovanje samoprijave je tudi, da davčni zavezanec v roku za plačilo davka plača premalo obračunan davek kot tudi pripadajoče obresti. Davčni zavezanec v tem primeru ni odgovoren za prekršek.

Če zavezanec ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi v roku, stori prekršek po 1. točki prvega odstavka 394. člena zakona, ki ureja davčni postopek, za katerega je določena globa od 250 do 400 eurov. Vir slike: Dnevnik.
Če zavezanec ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi v roku, stori prekršek po 1. točki prvega odstavka 394. člena zakona, ki ureja davčni postopek, za katerega je določena globa od 250 do 400 eurov.
Vir slike: Dnevnik.

Vložitev davčne napovedi po roku, brez samoprijave

V primeru, da davčni zavezanec predloži davčno napoved po izteku predpisanega roka, pa ne uveljavlja samoprijave ali zamude iz objektivnega razloga, se v odločbi od neplačanega davka obračunajo obresti v višini 3 % letno, in sicer od poteka roka za vložitev davčne napovedi, do vložitve davčne napovedi. Davčnega zavezanca se lahko kaznuje tudi za prekršek.

Davčni zavezanec, ki je iz opravičljivih razlogov zamudil rok za predložitev davčne napovedi, lahko pri davčnem organu vloži predlog za naknadno predložitev davčne napovedi v osmih dneh po prenehanju razlogov, vendar najpozneje v treh mesecih po izteku roka za predložitev davčne napovedi. Za opravičljive razloge štejejo okoliščine, ki jih davčni zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in preprečujejo sestavo oziroma vložitev davčne napovedi v predpisanem roku (npr. nepredvidljiva oziroma nenadna bolezen, očitna pomota, smrt v družini, elementarni dogodek, prometna nesreča). V predlogu mora obrazložiti razloge za zamudo in predložiti dokaze za svoje navedbe. Vlogi za naknadno vložitev davčne napovedi mora priložiti davčno napoved, ki ni bila vložena v roku, oziroma navesti rok, v katerem jo bo lahko predložil.

Če davčni zavezanec ne predloži napovedi hkrati s predlogom,  davčni organ v primeru dovolitve, rok za predložitev davčne napovedi določi s sklepom.

V primeru, da davčni organ dovoli predložitev davčne napovedi po izteku predpisanega roka, se taka napoved šteje za pravočasno in davčnega zavezanca ne zadenejo posledice v smislu zamudnih obresti in kaznovanja za prekršek.

Davčni zavezanec, ki vlaga prepozno davčno napoved iz opravičljivih razlogov, mora to na napovedi  primerno označiti. V kolikor vlaga davčno napoved na papirnem obrazcu, v zgornji desni kot napovedi vpiše številko 1, v primeru vlaganja preko sistema eDavki pa v opombah navede, da davčno napoved po roku vlaga iz opravičljivih razlogov, ki jih tudi pojasni. V kolikor mu je bil že izdan sklep, s katerim mu je davčni organ dovolil predložitev davčne napovedi po izteku predpisanega roka, v opombe navede tudi številko in datum tega sklepa.

Če davčni organ ne dovoli predložitve davčne napovedi po izteku predpisanega roka, izda o tem sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba.

V primeru, da davčni organ ne dovoli predložitve napovedi po izteku predpisanega roka, se za čas od poteka roka za vložitev napovedi do vložitve napovedi, v odločbi obračuna 3 % letne obresti. Prav tako se šteje, da davčni zavezanec ni predložil napovedi v roku, zaradi česar je odgovoren tudi za prekršek.

V vsakem primeru se vam torej, v izogib neprijetnostim in dodatnemu delu, splača dohodninsko napoved oddati pravočasno.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice