Naprej na vsebino

Pravilno ravnanje ob nevihtah in neurjih

Nekoč, nekdaj smo v Sloveniji imeli štiri letne čas, a zadnja leta o tem zelo težko govorimo. Imamo le dokaj zmerne zime, kjer je sneg prej izjema kot pravilo in potem vroča, soparna poletja, vmes pa nič. Sami prehodi med vročim in mrzlim, kjer prihaja do temperaturne razlike tudi do 40 °C, nikakor ni dobrodošlo za naše telo, kvaliteto življenja in zdravje.

Ta temperaturna nihanja tudi močno vplivajo na vreme. Zato pogoste nevihte in neurja niso nič kaj presenetljivega.

Preberite tudi:

Ali veste, na kaj vse morate biti pozorni pri vožnji v dežju?

Vreme dol tišči

Slovenija zaradi svoje geografske lege, reliefnih značilnosti in podnebnih razmer spada med najbolj nevihtna območja v Evropi. Na območju jugozahodnega, osrednjega in severnega dela države ter na Štajerskem in v Pomurju nastane na leto tudi več kot 40 neviht. Pojavljajo se predvsem v topli polovici leta.

Neurja so močnejše nevihte

Nevihta je intenziven vremenski pojav z močnejšimi padavinami, bliskanjem in udari strel. Neurja so pravzaprav močnejše nevihte. Vse nevihte se pa ne razvijejo v neurja. Neurje je zelo raznolik in obenem krajevno precej omejen pojav z obilnim dežjem in strelami, lahko pa se pojavita tudi silovit veter in toča.

Nastanek močnih neviht in neurij je običajno pogojen z nestabilno atmosfero – topel in vlažen zrak pri tleh ter hitro zniževanje temperature zraka z višino v splošni atmosferi. Takšne nevihte imenujemo vročinske nevihte. Lahko pa se pojavljajo tudi ob prehodih hladnih vremenskih front – frontalne nevihte.

Nevihta je intenziven vremenski pojav z močnejšimi padavinami, bliskanjem in udari strel. Neurja so pravzaprav močnejše nevihte. Vse nevihte se pa ne razvijejo v neurja.
Nevihta je intenziven vremenski pojav z močnejšimi padavinami, bliskanjem in udari strel. Neurja so pravzaprav močnejše nevihte. Vse nevihte se pa ne razvijejo v neurja.
Vir slike: Pixabay

Posledice neurij so lahko različne:

  • lokalne in hudourniške poplave,
  • trganje zemeljskih plazov,
  • poškodovane ceste,
  • erozija,
  • nanosi kamenja in skal,
  • prekinitev oskrbe z električno energijo,
  • onesnaženje vodnih virov oziroma pitne vode,
  • vetrolom,
  • požari in poškodbe zgradb zaradi udara strel,
  • škoda zaradi toče na zgradbah, kmetijskih površinah in vozilih in drugih stvareh.

Včasih udari strel povzročajo tudi poškodbe ali celo smrt. Najsilovitejša neurja, ki se sicer redko pojavljajo, lahko povzročajo veliko škodo.

Nevihte in neurja ter zlasti možnost nastanka toče je krajevno in časovno težko napovedati. Vendar lahko z nekaterimi ukrepi preprečite ali omilite škodo, nastalo ob neurjih.

Kako zaščititi v prvi vrsti sebe in najbližje

Če in ko načrtujete piknik, taborjenje, delo ali druge aktivnosti na prostem, spremljajte vsaj v poletnih mesecih vremensko napoved in vremenske razmere. Naučite se prepoznati znake bližajoče se nevihte, kot so temni oblaki, grmenje v daljavi, naraščanje moči vetra in nenadni padec temperature. Spremljajte tudi vremenska opozorila o možnosti močnih neviht in neurij.

Če se že znajdete med neurjem, ne uporabljajte stacionarnih telefonov ali drugih električnih naprav, saj strela lahko potuje po žicah električne napeljave in naprave poškoduje ali uniči. Lahko vas ob tem poškoduje ali povzroči smrt.

Mobilni telefoni so znotraj zgradbe varnejši za uporabo, a le, če niso priključeni na električni vir. Na prostem jih ne uporabljajte!

Najvarnejše mesto med neurjem je v notranjosti večje, z vseh strani zaprte zgradbe, opremljene s strelovodom, zato zavetje poiščite v zaprtih prostorih. Zadržujte se proč od zunanjih zidov in oken. Če strela udari v zgradbo, se električni naboj prenese po ceveh in električni napeljavi v zemlji. Izogibajte se manjših nezaščitenih zgradb, kot so drvarnice, lope ali odprte garaže.

Med nevihto ali neurjem se ne umivajte, kopajte ali prhajte, niti ne pomivajte posode, saj je voda prevodnik električnega toka.

Če ste na prostem, se izogibajte odprtih površin, vodnih virov, visokih zgradb, dreves in vseh predmetov, ki so delno ali v celoti kovinski, na primer ograj, žic. Uporaba dežnika med nevihto ali neurjem je lahko nevarna, saj privlači strelo.

Če vas nevihta preseneti v vodi, jo čim prej zapustite in poiščite zavetje. Zavetja pa ne iščite pod drevesom, če pa nimate druge možnosti, izberite najnižje drevo. Sklonite se k tlom, tako da imate glavo navzdol, noge pa skupaj, nikakor pa ne lezite na tla, saj s tem povečate možnost za udar strele.

Zadržujte se vsaj pet metrov stran od drugih oseb. Ušesa si pokrijte z rokami, da zmanjšate možnost okvare sluha. Od drevesnega debla bodite oddaljeni vsaj dva metra.

Če taborite, šotor pred neurjem dobro pritrdite in zavarujete. Umaknite predmete, ki bi jih veter lahko odnesel.

Med točo ne poskušajte zavarovati oziroma umikati vozil ali zaščititi pridelkov na vrtu, saj vas toča tudi lahko poškoduje. Če pa ste na prostem in vas ujame toča, se pokrijte s pokrivalom in ustrezno oblecite, da vas ledeni delci ne bodo poškodovali.

Prav tko bodite pozorni na predmete, ki jih po zraku nosi veter.

Ne pozabite poskrbeti tudi za domače živali – med neurjem naj bodo v zaprtih prostorih.

Ne odpravljajte se v gore, kadar vremenska napoved nakazuje možnost neviht.

Po neurju pa bodite tudi pozorni na morebitno poslabšano kakovost pitne vode.

Med točo ne poskušajte zavarovati oziroma umikati vozil ali zaščititi pridelkov na vrtu, saj vas toča tudi lahko poškoduje.
Med točo ne poskušajte zavarovati oziroma umikati vozil ali zaščititi pridelkov na vrtu, saj vas toča tudi lahko poškoduje.
Vir slike: Pixabay

Zaščita premoženja

Če živite v bližini potokov in hudournikov, spremljajte spreminjanje njihove vodnatosti. Bodite pripravljeni, če pride do poplave. Vzdržujte okolico stavbe, poskrbite za neovirano odtekanje meteornih voda in poskrbite, da bodo strešni žlebovi očiščeni.

Umaknite premično premoženje iz prostorov, ki jih lahko zalije voda – kletni prostori ter prostori blizu odtočnih jaškov, iz katerih lahko vdrejo meteorne ali kanalizacijske vode.

Če živite na območju, izpostavljenem zemeljskim plazovom, bodite pozorni na morebitno trganje zemeljskih plazov. Okoli stavbe oklestite drevesa, ki bi lahko predstavljala potencialno grožnjo, če bi zaradi vetroloma padla. Večja ali suha drevesa neposredno ob stavbi odstranite.

Prav tako pospravite orodje, kolesa, stole, pripomočke za žar, igrače in vse druge stvari, ki bi lahko bile nevarne, če bi jih veter nosil naokrog. S teras, balkonov in vrtov odstranite vse lahke in lomljive predmete. Cvetlične lončke in korita pritrdite ali umaknite v zaprt oziroma manj izpostavljen prostor.

Zaprite vsa okna in vrata; če imate rolete, žaluzije ali polkna, jih prav tako zaprite. Poskrbite, da bo streha, ki je med najbolj ranljivimi deli stavbe, vzdržala močan veter in točo.

Iz vtičnic izključite vse električne naprave oziroma uporabljajte prenapetostno zaščito. Če naprav ne morete izključiti, jih ugasnite.

Ob udaru strele ustrezno ukrepajte.

Sadovnjake, vinograde ali vrt zaščitite s protitočnimi mrežami, koprenami ali drugimi začasnimi zaščitnimi sredstvi.

Avtomobil parkirajte v garažo ali drug zaprt prostor. Pred morebitno točo lahko avto prekrijete tudi z namenskim prekrivalom ali začasnim pregrinjalom – odejo, rjuho…

Parkiran avto pod drevesom bo mogoče obvarovan pred točo, tvegate pa ob tem morebitne poškodbe zaradi vetroloma.

Če vas med vožnjo preseneti toča, ne ustavljajte vozila pod nadvozi, mostovi in v predorih.
Če vas med vožnjo preseneti toča, ne ustavljajte vozila pod nadvozi, mostovi in v predorih. Vir slike: Pixabay

Vedenje na cesti v času nevihte ali neurja

Jekleni konjički so res sicer dragi, a vam zaradi nepremišljenega vedenja, ki se lahko konča tudi s smrtjo, ne bodo nič kaj koristili. Zato je nujno, da se v času nevihte in neurja primerno vedete.

Kot prvo morate prilagoditi vožnjo razmeram na cesti. Bodite pozorni na morebitne večje količine vode in naplavin na cestišču, na možnost, da se na cestišče utrga zemeljski plaz ali kamenje, ali da je cestišče zaradi tega celo poškodovano.

Če vas med vožnjo preseneti toča, ne ustavljajte vozila pod nadvozi, mostovi in v predorih. Če ste na avtocesti, zapeljite na najbližje počivališče ali parkirišče. Ne odpirajte vrat ali stekel, ostanite v vozilu in počakajte, da toča preneha.

Zavedajte se, da ste v vozilu bolj varni pred udarom strele, kot na prostem.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice