Kaj je digitalni denar?
V svetu, kjer vsak dan srečamo neko novo področje, ki je bilo digitalizirano, vse bolj pogosto srečamo tudi izraz »digitalni denar«. Ta izraz lahko zveni enostavno, vendar je zelo širok in lahko pomeni več različnih stvari.
Najbolj logična razlaga digitalnega denarja bi bila, da je to denar oziroma plačilno sredstvo, ki obstaja izključno v digitalno obliki. Torej digitalnega denarja ne moremo otipati, saj v fizičnem svetu ne more obstajati. Najhitreje bi primer našli v kripto valutah – bitcoin je oblika digitalnega denarja.
Preberite tudi:
Izraz digitalni denar pa hitro srečamo tudi pri tradicionalnih valutah, kot je evro ali dolar. Vsakodnevno smo vpleteni v poslovanje z digitalnim denarjem, ko na banki opravimo polog ali dvig oziroma v trgovini uporabimo plačilno kartico. To pa tudi pomeni, da lahko digitalni denar spremenimo v fizični denar vsakič, ko uporabimo bankomat.
V primeru, da na bančni račun prejmemo nakazilo plače in jo nato porabimo za plačilo obrokov kreditov, nakup hrane s plačilno kartico v trgovini in novih oblek preko spletne trgovino, smo v celoti poslovali z digitalnim denarjem in fizičnih bankovcev ali kovancev nismo niti enkrat prijeli v roke.
Prav tako ko gremo na banko in si na račun položimo denar, ki ga prinesemo v gotovini, nam banka ta denar zamenja za digitalni denar.
Začetki digitalizacije denarja
Digitalizacija denarja je dobila smisel takrat, ko bi lahko takšen denar seveda pošiljali drugim osebam oziroma institucijam. Prav to je omogočil internet, kar pomeni, da segajo začetki digitalnega denarja prav do začetkov samega interneta.
Ste že slišali za podjetje Confinity? Verjetno ne, gotovo pa ste že srečali PayPal, podjetje za spletno pošiljanje denarja, ki je začelo poslovati leta 1998 pod imenom Confinity. Skratka, ustanovitelji so opazili takratno potrebo po digitalizaciji denarja. Ebay, spletna platforma za prodajo, je takrat delovala tako, da je bilo potrebno željeni izdelek plačati ali s pošiljanjem fizičnega čeka ali s plačilom pošti po povzetju izdelka.
Vir slike: Bussiness insider
Vse to pa je pomenilo visoko možnost prevar in seveda zamude ter zapleti pri spletni prodaju in nakupovanju, zato je PayPal ponudil možnost plačevanja preko spleta. Kupci in trgovci so odprli svoj PayPal račun, dodali bančne podatke in že so si med seboj lahko pošiljali denar v zameno za izdelke in storitve – podobno kot danes.
PayPal je doživel svetlobno rast, saj je v treh letih dal skozi več kot tri milijarde dolarjev v obliki transakcij med 10 milijoni kupcev in 2.6 milijona prodajalcev.
Ne smemo pa pozabiti, da je že v začetku 90. let prejšnjega stoletja vzniknilo kar nekaj podjetij, ki so prav tako imele cilj digitalizirati denarne transakcije in njegovo shranjevanje. Primer je podjetje DigiCash, ki je razvilo za takratne času kar revolucionaren način za digitalno pošiljanje denarja. DigiCash najdemo tudi v zgodbi kriptovalut, saj so že takrat uporabili določene protokole, ki so sestavni del kriptovalut danes.
Žal pa so DigiCash in ostala podobna podjetja v ta svet vstopila prehitro, saj takrat internet oziroma spletna prodaja še ni bila dovolj razvita. V tej industriji ni bilo še dovolj trgovcev, pa tudi uporabnikov, ki bi takšne storitve uporabljali, zato so taka podjetja večinoma zaprla svoja vrata v drugi polovici 90. let. Razumeti moramo, da je takrat marsikdo internet imel za modno muho, ki bi kmalu minila.
Prednosti in slabosti digitalnega denarja
Tako kot vsaka sprememba, prinese tudi digitalizacija denarja nekaj dobrega in nekaj slabega.
Hitro lahko potrdimo, da je lažje ukrasti denarnico iz torbice kot pa udreti v bančni račun. Takoj lahko torej odgovorimo na vprašanje, ali je boljše imeti denar doma »v nogavici« ali položenega na bančnem računu. Tudi v primeru večjih finančnih kriz so naši pologi zaščiteni vsaj do višine 100.000 evrov. Res pa je, da se ob kakšen res hudem finančnem kolapsu nobenemu ne bi mudilo povrniti izgubljeni denar, ampak v takšnem primeru bi težko pomagali tudi tisti bankovci doma.
V zgornjem odstavku smo omenili krajo. Prednost, ki jo s seboj prinese digitalni denar je tudi ta, da je sledljiv in zavarovan. To pomeni, da ob kraji ne bomo samo izvedeli kako in kam nam je bil odtujen ampak bomo najverjetneje dobili tudi povrnjen ukradeni znesek, kar pa ne velja za gotovino.
Nekoliko se zaplete pri kriptovalutah, saj uporaba takih valut za ilegalne transakcije raste iz leta v leta, poroča portal Reuters. Kripto denarnice in kripto transakcije so tako zakodirane, da ni mogoče ugotoviti, kdo je transakcijo opravil in kdo je denar prejel.
Edini način, s katerimi si policija in druge agencije lahko pomagajo, so bloki kripto transakcij, v katerih so zabeležene vse transakcije določene kriptovalute. Taki bloki so javno dostopni, kar omogoča decentraliziran sistem, ki ga kripto svet uporablja. Tako lahko vsaj sledijo toku denarja, čeprav ne morejo ugotovi kdo je udeležen pri prejemanju in pošiljanju.
Vir slike: Tech Advisor
Kriptovalut ne nadzira in si jih ne svoji nobena organizacija ali posameznik, zato prav tako niso zavarovane v primeru kraje, kot to velja za tradicionalne valute. Poleg tega pa transakcij tudi ne more noben zamrzniti ali preklicati.
Težava, ki jo s seboj prinese digitalni denar, je tudi prešibka povezanost digitalne valute s fizično. Odpravite se na banko, kjer ustvarite depozit v višini 100 evrov in banki izročite gotovino. Banka to gotovino shrani, na vaš račun pa zabeleži prihodek 100 evrov.
Banka pa ni zavezana, da pri sebi zadrži vseh 100 evrov. Seveda mora v rezervo oddati določen odstotek tega zneska, vendar lahko ostali, večji del izroči nekomu v obliki posojila. Naslednji dan pride torej nekdo drug, ki si od banke sposodi 10, 20 morda tudi 50 evrov. Kar naenkrat imamo torej 100 evrov v fizičnem svetu, medtem ko je v digitalnem svetu kar 150 evrov (100 evrov je zabeleženih na vašem računu, medtem ko je 50 evrov zabeleženih na računu tega drugega človeka).
Seveda je to zelo poenostavljen primer in banke uporabljajo različne mehanizme, da to ne postane prevelik problem. Poleg tega je teh 50 evrov v obliki posojila, kar pomeni, da banka pričakuje, da bo ta denar prejela nazaj in vam ga izročila, ko boste prišli narediti dvig.
Vsekakor pa drži, da se lahko pojavijo problemi, ko želijo preveč ljudi naenkrat dvigniti preveč denarja s svojih računov. Priča temu smo lahko nazadnje bili leta 2015 v Grčiji. V takem primeru lahko banka ostane brez fizičnega denarja, medtem ko imajo ljudje na svojih račun še vedno digitalne zneske.
Vir slike: The Economist
Banka bo v tem primeru poskusila čim hitreje dobiti nazaj čim več izposojenega denarja, če pa to ne bo pomagalo, si bo denar morala sposoditi, da lahko svojih strankam izroči ves denar. To lahko naredi pri centralni banki oziroma tudi državi.
Korakamo proti svetu, ki ne bo poznal gotovine, vendar vsaj za zdaj takega sveta še ni na vidiku. Kljub temu, da vsak dan srečamo nove načine digitalizacije denarja, je potrebno poskrbeti še za kar nekaj stvari, kot so varnost, zanesljiva digitalna infrastruktura ter zasebnost. Navsezadnje pa bi marsikdo težko pozabil občutek bankovca v roki in žvenket kovancev.
Powered by Contextual Related Posts
