Naprej na vsebino

Vse se je začelo s prvo zapisano črko

Vem, da se boste nasmehnili, če zapišem, da imate posebno srečo in privilegij, da znate brati in pisati. Ampak je res. Danes nam je to samoumevno, še nekaj generacij nazaj pa pismenost ni dosegla vseh, pisati so znali samo izbranci, in še dandanes nimajo prebivalci povsod na zemeljski obli dostopa do osnov pisanja in branja. Pojem pismenosti se je danes tudi spremenil in pomeni še vse kaj drugega kot samo prebiranje črk.

Preberite tudi:

(Ne)pismenost v času krize covida-19

Pisava je stara že šest tisoč let

Veliko je mejnikov, ki so človekov napredek dobesedno izstrelili s trenutne točke na naslednjo, razvitejšo stopnjo. Ampak kje se je vse začelo? Kdaj lahko rečemo, da smo resnično postali civilizirani? Če zavrtimo gumb na časovnici nazaj in se poženemo v vrtinec zgodovine, kje se bo ustavil? Ob vrsti starodavnih iznajdb ima za človeštvo bistveno mesto zelo celovit in zapleten izum – pisava.

Kaj sploh je pisava? Malo bolj po domače bi rekli, da gre za zapis posameznih glasov, morfemov, s takšnimi ali drugačnimi znaki. Danes velja, da je pisava najprej vzniknila pri razvitih Sumercih konec 4. tisočletja pred našim štetjem, nedolgo zatem pa jo najdemo še pri Egipčanih in prebivalcih ob Indu, se pravi, da se pisava razvija že več kot šest tisoč let.

Hieroglifi na steni v Luksorju v Egiptu. Vir slike: Freepik.
Hieroglifi na steni v Luksorju v Egiptu.
Vir slike: Freepik.

Ponekod se zapisujejo zlogi, ponekod se z enim znakom zapisujejo cele besede, ponekod uporabljamo črke. Pisava je postala nov način prenašanja modrosti, zgodovine, izkušenj, izročil in ohranjanja zgodovinskega spomina, poleg tega pa je pismenost omogočila eksplozijo razvoja, znanosti, ustvarjalnosti in jo tako štejemo za merilo civiliziranosti.  

Prvi zapisi so mejniki človeške civilizacije

Kot bi v človeštvu tisoče let čakalo vse neizpovedano znanje, modrost, življenjski napotki, se je zlilo v enega največjih spomenikov človeškega znanja, poezije, filozofije, religije že kmalu po vzniku pisave, štiri ali celo šest tisoč let pred našim štetjem – v indijske Vede (vede = znanje, pri nas beseda vedeti iz istega korena – ker izviramo iz indoevropske jezikovne skupine).

V slovenščini (in v vseh slovanskih jezikih nasploh) so prvi znani zapis Brižinski spomeniki tisoč let nazaj v pisavi karolinški minuskuli – in tudi tu ne moremo verjeti moči zapisane besede. Ta je ljudi vzgajala, bodrila, jim kazala pot in smer, jih učila in vodila – ljudem so jo prebirali duhovniki, izobraženci s prižnice ali ob drugih priložnostih. Le malo ljudi je znalo samo brati in pisati.

V znanju je moč

Zapisana beseda je bila temeljno vodilo človeštva in se je z njim razvijala na vseh področjih, a je bila dolga tisočletja privilegij ozkih visokih krogov, ki so imeli z njo v rokah moč in znanje. Z močjo in znanjem so obvladovali široke nepismene množice, ki zaradi nemoči in neznanja niso imele možnosti širokega razgleda v družbi in uveljavitve svojih sposobnosti.

Naj imajo vsi otroci sveta dostop do šolanja in znanja. Vir slike:  Pixabay.
Naj imajo vsi otroci sveta dostop do šolanja in znanja.
Vir slike: Pixabay

To se nam zdi davna zgodovina, vendar še danes velja v nekaterih delih sveta. Tako imajo pričakovano zelo nizko raven pismenosti predvsem v Saharski Afriki in južni Aziji, na območjih, ki so najbolj ranljiva, izkoriščana, revna.

Pismenost v Sloveniji tako rekoč popolna

V Sloveniji smo na področju pismenosti naredili v zadnjih 150 letih dobesedno vse. Od konca 18. stoletja, ko je bila nepismenost kar 97-odstotna, smo po množičnem odpiranju šol in obveznem šolanju do začetka 20. stoletja stanje popravili na 15-odstotno nepismenost, pri zadnjem štetju prebivalstva pa tega podatka sploh več nismo merili, ker je nepismenost med nami zanemarljiva.

Ob vsesplošnem napredku in razširjenosti novih tehnologij pa se je pojem pismenosti razširil in spremenil. Zdaj pismenost ne pomeni več le prepoznavanja črk in številk ter njunega sestavljanja v smiselne enote, se pravi branja in računanja, ampak poznavanje novih možnosti izražanja in ustvarjanja v družbi, na delovnem mestu, doma in v izobraževanju.

Pismenost je omogočila razvoj znanosti. Vir slike: Freepik.
Pismenost je omogočila razvoj znanosti.
Vir slike: Freepik.

Kot piše v Nacionalni strategiji za razvoj pismenosti iz leta 2006, se danes poleg temeljnih zmožnosti branja, pisanja in računanja poudarja tudi pomen drugih zmožnosti in novih pismenosti, kot so informacijska, digitalna, medijska in druge pismenosti, ki so pomembne za uspešno delovanje v družbi. In te moramo dohitevati in izpopolnjevati prav vsi.

Kaj si zaželeti ob mednarodnem dnevu pismenosti? Da bi izvorno moč zapisane besede in vse možnosti, ki jo ponuja obvladovanje bogastva vse pisne zapuščine, imeli možnost spoznati tudi vsi tisti, ki jim je bilo to doslej onemogočeno in dostop do osnovne izobrazbe zaprt. Vsi tisti, ki pa imajo vrata do tega bogastva široko odprta, a besede tako ali drugače zlorabljajo, pa žal niso »zares pismeni«.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice