(Ne)pismenost v času krize covida-19
Od leta 1967 po predlogu Unesca 8. septembra zaznamujemo mednarodni dan pismenosti. Letošnja osrednja tema je učenje pismenosti v krizi covida-19 in po njej.
V ospredju je predvsem učenje pisanja in branja pri mladih in odraslih v povezavi s krizo covida-19, ki je ostro opomnila na veliko razliko med političnimi diskurzi in resničnostjo. Razliko, ki je obstajala že pred začetkom pandemije in je onemogočala učenje mnogih mlajših in odraslih manj pismenih oseb ter vplivala na njihov ne-privilegiran položaj.
Med krizo covida-19 v mnogih državah po svetu ni potekal nikakršen učni program za opismenjevanje odraslih, ali pa so bili ti programi prilagojeni, a zato manj učinkoviti.
Preberite še:
Ali je v Sloveniji slovenščina še uradni jezik?
Vir slike: educationalcentral.co.nz
773 milijonov odraslih še zmeraj nepismenih
Poglavitna vprašanja letošnjega mednarodnega dne pismenosti se bodo vrtela okrog efektivnih pedagoških in učnih metod, ki jih bodo v bodoče uporabljali izvajalci opismenjevanjih programov v razmerah, ki so bile ustvarjene zaradi pandemije.
UNESCO bo gostil virtualno konferenco, kjer bo govora o omenjenih problemih kakor tudi o pomenu pismenosti kot človekovi pravici in o prizadevanjih za zmanjšanje svetovne nepismenosti, ki je kljub napredkom še zmeraj prisotna v velikem številu.
Po podatkih UNESCA vsaj 773 milijonov odraslih po svetu trpi zaradi pomanjkanja osnovne pismenosti. Svetovno srečanje na temo »Poučevanje in učenje pismenosti v krizi covida-19 in po njej: vloga učiteljev in spreminjanje pedagogike« bo potekalo 8. septembra 2020 od 13:30 do 15:30, sledila bo predstavitev dobitnikov Unescovih mednarodnih nagrad za pismenost 2020.
Kriza ni bila naklonjena opismenjevanju
Fundacija za svetovno pismenost (WLF) opozarja, da je nepismenost v časih krize izjemno nevarna, saj imajo nepismeni in manj pismeni omejen dostop do zdravstvenih in preventivnih informacij, s pomočjo katerih bi se lahko bolj učinkovito zaščitili pred boleznijo.
Izboljšanje učnega sistema in programov opismenjevanja, ki so se prestavili v virtualno okolje, je nujno potrebno. Ker učitelji doslej niso bili vajeni tovrstnega načina poučevanja, učenci pa ne takšnega načina učenja, je učenje pisanja in branja za oboje postalo še bolj zahtevno.
Kriza je najhuje prizadela pismenost otrok in odraslih, ki nimajo dostopa do spletnih učnih vsebin. Da bi skupaj premostili te težave, je WLF objavila različne peticije in možnosti za donacije, ki bodo manj pismenim posredno omogočile dostop do kvalitetnejših programov opismenjevanja.
Vir slike: participatelearning.com
(Ne)pismenost v Sloveniji
Ob omembi nepismenosti najprej intuitivno pomislimo na države tretjega sveta, a v resnici nam je ta precej bliže. Raziskave o bralni pismenosti odraslih med 16. in 65. letom starosti, izvedene med letoma 2013 in 2016, so namreč pokazale, da kar 25,8 odstotkov Slovencev nima najosnovnejšega znanja pismenosti, medtem ko visoko stopnjo pismenosti dosega le 5,6 odstotkov.
Povprečje drugih držav, ki so sodelovale v isti raziskavi, je znašalo 10,6 odstotkov dobro pismenih prebivalcev, in govori o tem, da je slovenska pismenost globoko podpovprečna.
Cilj UNESCA in WLF, da izničita nepismenost do leta 2030, se torej nanaša tudi na Slovenijo in ne le na države tretjega sveta, torej se moramo Slovenci nekoliko podvizati in sploh bolje posvetiti naši pismenosti, če želimo doseči omenjeni cilj.
Nacionalni mesec skupnega branja
Že tretjič zapored bo med 8. septembrom (mednarodni dan pismenosti) in 11. oktobrom (zaključek tedna otroka) potekal Nacionalni mesec skupnega branja (NMSB), ki ju izvaja Društvo Bralna značka Slovenije in Zveza Prijateljev Mladine Slovenije.
Pripravljajo številne dejavnosti, s katerimi bodo promovirali branje in povezovanje s knjigami ter poudarjali pomen domačih knjižnic, spletnih bralnih gradiv in splošnih knjižnic, ki imajo velik vpliv na bralno pismenost posameznikov. Dogodki bodo potekali v živo in preko spleta. Vljudno vabljeni!
