Stanje na področju medijev vedno odseva trenutno politično in družbeno klimo. To je neizogibno. Je pa zmeraj zanimivo, kako nekaterim javnim občilom uspe preživeti skozi različne viharje časa, drugi pa spet, čeprav sta jim trenutni čas in okolje naklonjena, ugasnejo. Nekaterim medijem so bralci naklonjeni in jim jedo iz roke, spet druge takoj kaznujejo.
Preberite tudi:
Seveda je bistvena razlika med mediji tako imenovanega rumenega tiska in »resnimi« javnimi občili, čeprav se zdi, da se v zadnjem času meje med njima marsikje zabrisujejo.
Pa zavrtimo čas za okoli 30 let nazaj in si poglejmo, kakšno dediščino na področju medijev je dobila osamosvojena Slovenija in v katere smeri je pot slovenske medije vodila po osamosvojitvi.
Večina medijev iz skupne države je nadaljevala svojo pot
Po ustanovitvi Slovenije kot samostojne države in spremembi družbenega reda so se rojevali novi in novi mediji, večina do tedaj obstoječih slovenskih časnikov in revij pa je še naprej izhajala.
So se pa počasi začele dogajati spremembe pri lastništvu osrednjih medijev, saj so ti vse bolj prehajali v roke medijskih mogotcev, kar je pri strukturi zaposlenih in vsebini puščalo neminovne sledi.
Tako po osamosvojitvi na sceni najdemo večino časnikov in revij, ki so nastali v letih po drugi svetovni vojni: osrednje časnike Delo, Večer, Dnevnik, vplivno Mladino, zelo bran Nedeljski dnevnik, ženske revije, kot sta Naša žena in Jana, poljudnoznanstvene, kot je Življenje in tehnika, mladinsko revijo Antena pa Zdravstveni vestnik, lokalne časnike. Nekatere revije so kasneje samo spremenile ime, uredništva, ki so jih pripravljala, pa so ostala ista.
Vzpostavitev STA in nekaj poskusov oživitve novih osrednjih medijev
Tanjug je bila močna jugoslovanska tiskovna agencija in po osamosvojitvi smo potrebovali svojo, slovensko tiskovno agencijo. To je pač osrednji medijski servis vsake države, ki prestreza lokalne in agencijske novice. Njegovo delo je odgovorno, ker vpliva na korektno obveščenost prebivalcev, saj večina medijev povzema novice po tej agenciji.
Sama se spominjam začetkov delovanja Slovenske tiskovne agencije, kot lektorica sem tam kratek čas delala. Prav tako sem bila neposredno udeležena pri izhajanju dveh dnevnih časnikov, ki sta začela izhajati po osamosvojitvi, pri Slovencu in Republiki. Oba sta si zadala prikazati politično stanje in dogajanje še z druge plati, a jima zvezde niso bile naklonjene. Oba sta nehala izhajati.
Veliki bum na medijski sceni: vznik rumenega tiska
V socialistični Jugoslaviji za rumeni tisk ni bilo veliko prostora, morda bi lahko nekaj teh lastnosti pripisali reviji Stop, zato pa se je razbohotil v novi državi in takoj pridobil zanimanje velikega dela bralcev.
Precej rumenih medijev ima vse do danes največjo branost. Takoj leta 1991 je bila v založništvu Dela lansirana »bomba« na medijski trg: Slovenske novice.
Slovenske novice so osvojile srca Slovencev z bombastičnimi novicami in zanimivostmi ter zgodbami od vsepovsod in so najbolje prodajan in najbolj priljubljen časopis. Še ena uspešna zgodba rumenega tiska je Lady oziroma Zvezde, najbolj brana revija, prvi slovenski tabloid, ki odpira novo poglavje v tiskanih medijih: nosilno sporočilo so slike, besedilo je skrčeno na najnujnejše.
Priloge dvigujejo branost in zanimanje za časopise
Osrednji časniki Delo, Dnevnik in Večer so po letu 1991 začeli izdajati priloge in časnike z bolj sproščenimi vsebinami, ki pokrivajo zelo raznovrstna področja.
Zanimiva in brana je Delova priloga Delo in dom (od leta 1993) z nasveti o prenovah in kakovostnem bivanju, kasneje pa so se nanizali še Poleti, Odprta kuhinja, Plus 50, Rekord in Vikend – vse še izhajajo in so odlična podpora osnovnemu dnevniku ter mu dvigujejo branost. Leta 1995 so začeli izdajati prvi časnik, ki je izhajal ob nedeljah – Nedelo.
Dnevnikove priloge Moj dom (1996) z nasveti o opremljanju in gradnji ter Hopla (1997) z novičkami iz sveta slavnih so ta časnik prav tako ponesle v sodobnejše tirnice. Večer seveda ni zaostajal in je svojemu dnevniku dodajal priloge Toti list, TV Večer, Premoženje, Kvadrati, Zdravo, Bonbon, V soboto, Večer Koroška. Priloge bogatijo osrednje dnevnike in pokrivajo zelo raznolika področja.
Ženski tisk ostaja močna silnica
V Sloveniji ima ženski tisk dolgo tradicijo. Prvi ženski časopis je bila Slovenka, ki je prvič izšla leta 1897, že leta 1941 je začela izhajati legendarna Naša žena, ki jo rade prebiramo še danes, pa kasneje Jana oziroma Zarja. Leta 1992 se nam predstavi Pepita, ki nosi podnaslov Revija z nasmehom, v njej so modni nasveti, nasveti glede kvalitete življenja itd.
Zelo brani sta Delova Ona in Ona plus, tu so še Eva, Anja, Sensa, Cosmopolitan, Ženski svet, Bodi eko, za mlajše Smrklja in še vrsta drugih. To so razkošne, lepe revije z visoko naklado, kot za ženski tisk velja že od nekdaj. Ženske so zveste bralke posameznih revij, zato ženske revije vzdržujejo vedno enako višino naklade, kar pri drugih občilih ne velja v taki meri.
Znanstveni, umetniški, zabavni in politični mediji v tiskani in spletni obliki
V novi državi imamo pravo poplavo različnih medijev in še vedno nastajajo vedno nova bolj ali manj zanimiva in kakovostna občila, nekatera tiskana, druga spletna, tretja oboje. Z novimi tehnologijami se da ustvariti vizualno zanimivejše in bogatejše časnike in revije.
Posebno pomembno vlogo ima poljudni tisk, ki izobražuje in približa znanstvene vsebine na vsem razumljiv način. Takšne so na primer revije Spika, ki prinaša novice iz sveta astronomije, Življenje in tehnika, računalniška revija Monitor, Muzejski časopis (oba od leta 1991), revija Svet ptic, ki jo od leta 1994 izdaja Društvo za opazovanje ptic, pa Proteus, Svet elektronike, Slovenski jezik.
Prvi poslovni časnik Finance začne izhajati leta 1992 in si je utrdil mesto med bralci. Z družbeni vprašanji se ukvarja Ampak, z umetniškimi Emzin, revija za kulturo (od leta 1994). Moški radi posegajo po avtomobilističnih revijah Avto fokus, Avto+šport, Avto magazin, Avto. Ste že slišali za revijo Neskončnost, ki jo izdaja društvo ljubiteljev znanstvene fantastike?
Seveda je nemogoče zaobjeti vse, kar se je po osamosvojitvi rojevalo na medijski sceni. Širina in raznolikost sta velika prednost teh medijev, vsebinska plat pa ponekod ostaja manj pomembna kategorija. Zaradi želje po večji branosti in všečnosti se prvine rumenega tiska znajdejo tudi v medijih, kjer jih ne bi pričakovali ali želeli. Ampak kot rečeno – mediji so le odsev nekega časa …