V sredo je Državni svet Republike Slovenije s 87 glasovi za in enim proti sprejel novelo zakona o zaščiti živali. Rešitve, ki so s to novelo stopile v veljavo, spodbujajo odgovorno lastništvo domačih živali ter sledijo njihovi zaščiti in dobrobiti.
Minister za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek je danes na novinarski konferenci poudaril, da so pri pripravi rešitev upoštevali tudi mnenje večine različnih nevladnih organizacij in političnih skupin v državnem zboru. Čisto pri vseh zadevah se jim sicer ni uspelo uskladiti, a po njegovi oceni z novelo zakona vendarle stremijo k zaščiti in dobrobiti domačih živali.
Preberite tudi:
Katere so glavne spremembe za mačke in pse?
Novela zakona spodbuja odgovorno lastništvo domačih živali tudi s prostovoljno označevanje lastniških mačk, katerih vrednost je povečana, ker so bodisi lastniki nanje navezani, bodisi so dejansko več vredne zaradi pasemske strukture, je pojasnil minister Podgoršek.
Prav tako je bil narejen velik korak k spodbujanju lokalnih skupnosti za sterilizacijo in kastracijo prostoživečih mačk. Cilj tega je omejiti število prostoživečih mačk oziroma tako imenovanih zavrženčkov.
Novela natančneje določa sledljivost izvora psa zaradi preprečevanja in omejevanja preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi. Tako bo obvezno označevanje že v leglu, in sicer do osmega tedna starosti psa. Pri oglaševanju psov za namen prodaje bo treba navesti številko čipa psa, če je ta mlajši od osmih tednov in še ni označen, pa številko čipa njegove matere.
Spremenila se je tudi definicija nevarnega psa in sicer so po novem pastirski psi izenačeni s policajskimi in vojaškimi službenimi psi. Za nevarne pse se tako ne štejejo več pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času varovanja črede oziroma pri njihovem delu. S tem po mnenju ministra Podgorška rešujemo tudi težavo pri sobivanju z zvermi na podeželskih območjih.
Vir slike: Pesmojprijatelj.si.
V veljavo stopa tudi prepoved privezovanja psa z nekaterimi izjemami. Še vedno je dovoljeno psa privezati na sprehodu ali v drugih okoliščinah, kjer gre za zagotavljanje varnosti, pa tudi na kmečkih dvoriščih, kjer psi opravljajo delo zavarovanja premoženja, kar je v Sloveniji del tradicije. V slednjem primeru mora lastnik namestiti vodoravno vodilo, dolgo vsaj pet metrov, povodec oziroma veriga pa mora omogočati gibanje levo in desno od vodila vsaj štiri metre, pes pa mora imeti oprsnico ali ovratnico, ki ne povzroča bolečine in poškodb. Prepovedujejo se le električne ovratnice, ne pa tudi navadne ovratnice, kot je bilo pogosto napačno poročano.
Kako bo z lastništvom eksotičnih živali?
Kot novost se uvaja prepoved posedovanja prosto živečih vrst živali, ki so nevarne živali zaradi velikosti, neobvladljivosti, agresivne narave, ali izločajo človeku nevarne strupe ali živali, katerih posedovanje v ujetništvu je z vidika zadovoljevanja njihovih potreb zahtevno. Take živali lahko poseduje izključno živalski vrt, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave. Prav tako ni dovoljeno posedovati tistih vrst, ki predstavljajo nevarnost za biodiverziteto, oziroma v kolikor gre za agresivne invazivne vrste, ki bi lahko ogrozile avtohtone vrste.
Vir slike: Skocjanski-zatok.org.
Živali, ki so na prepovedani listi, lahko v okviru prehodnih določb ostanejo pri lastnikih do njihove naravne smrti, prepovedano pa je obnavljanje vrste ali nakup novih primerkov teh živali.
Temeljno znanje o osnovnih potrebah živali nujno za tiste, ki v stik z živalmi prihajajo v poklicnem življenju
Nov zakon vsebuje tudi člen, ki določa, da morajo skrbniki živali in osebe, ki pri opravljanju dejavnosti prihajajo v neposreden stik z živalmi, imeti temeljno znanje o osnovnih potrebah živali glede vode, hrane, primernega okolja, njihovega obnašanja in fiziologije ter o predpisih o dobrobiti in zaščiti živali. To je bilo, glede na to, kolikokrat beremo o psih, pozabljenih v vročih avtomobilih, nujno.
Osebe, ki pri opravljanju dejavnosti prihajajo v neposreden stik z živalmi (negovalci, prevozniki, …), bodo morale temeljno znanje o živalih pridobiti na usposabljanjih, z izjemo oseb, ki imajo strokovno izobrazbo kmetijske ali veterinarske smeri, saj se zanje šteje, da imajo že pridobljeno temeljno znanje o živalih.
Za same lastnike živali pa predlog zakona predvideva, da morajo tako usposabljanje opraviti, v kolikor so bile ugotovljene kršitve določbe ali pa so jim bile živali odvzete zaradi zaščite njihove dobrobiti. V primeru pravnomočno ugotovljene kršitve ali odvzema živali morajo usposabljanje opraviti v roku enega leta od dogodka. Gre torej za ukrep po ugotovljenih kršitvah.
Vir slike: Mucek.si.
Prepoved usmrtitve zdravih zapuščenih živali in živali za pridobivanje kož ali krzna
Z novelo zakona se prepoveduje usmrtitev zdravih zapuščenih živali. Teh primerov je bilo po ministrovih besedah že doslej malo, pet primerov v letu 2019, pri čemer je izpostavil, da je letno v zavetišče sprejetih okoli 10.000 živali.
Stroški za oskrbo živali v zavetišču bodo za živali, katerih lastnikov ni moč najti, do 30 dni strošek občine, nato imetnika zavetišča, od 120. dneva naprej pa stroške pokriva država.
Prepovedane so tudi usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož ali krzna. Reja živali za namen pridobivanja kož in krzna je sicer v Sloveniji prepovedana že od leta 2013.
Poleg tega novela usklajuje kazenske sankcije z novimi določbami ter omogoča izrek višjih kazni za prekrške, za uveljavitev novih določb pa so predvideni prehodni roki.
Novela zakona o zaščiti živali je korak v pravo smer. A le upamo lahko, da ne bo mrtva črka na papirju, temveč bodo ustrezne inšpekcijske službe ukrepale, ko in kjer bo to potrebno. Zgolj višje predpisane globe najbrž ne bodo dovolj, vsaj dokler nas ne bodo udarile po žepu in v kolikor dejansko ne bo prišlo do tega, da bodo živali, za katere lastnik ne zna, zmore ali ne želi ustrezno poskrbeti, malomarnemu lastniku odvzete.
