Naprej na vsebino

Potresi so del našega vsakdana: poteka mednarodna vaja SIQUAKE2020

O tem, kako je Slovenija pripravljena na potrese, smo se glasno spraševali ob potresu v Petrinji, ki je za seboj pustil pravo razdejanje. Slovenija namreč sodi v območje srednje potresne nevarnosti. Pas večje potresne nevarnosti (intenziteta VIII EMS) pokriva več kot polovico Slovenije in na tem območju živi več kot polovica prebivalcev. Največja potresna nevarnost je na območju zahodne Slovenije, v Ljubljani z okolico in na območju Brežic. Na območju intenzitete VIII EMS živi 1.020.000 ljudi ali 53 odstotkov prebivalcev, na območju intenzitete VII EMS 698.000 ljudi ali 36 odstotkov, na območju intenzitete VI EMS pa blizu 11 odstotkov prebivalcev. Pri tem velja izpostaviti tudi, da po podatkih študije, v potresno nevarnih stavbah v Sloveniji živi med 88 in 200 tisoč ljudi, pri čemer gre pretežno za starejše stavbe v mestnih jedrih.

Preberite tudi:

Kako je bilo pa s potresi leta 1991?

Potresi postali del našega vsakdana? Veste, kako se pravilno odzvati?

Mednarodna vaja SIQUAKE2020

Včeraj se je začela mednarodna vaja SIQUAKE2020, ki poteka v Ljubljani in okolici. Projekt SIQUAKE se izvaja že od leta 2019 s podporo mehanizma Unije na področju civilne zaščite in vključuje pripravo in izvedbo različnih aktivnosti in dogodkov, kot so vaje, delavnice in usposabljanja z različnimi reševalnimi sestavi in državnimi organi na različnih nivojih. Tokrat bo mednarodna vaja izvedena z zamudo zaradi pandemije covida-19.

Namen vaje je preveriti pripravljenost države na močnejši potres v osrednji Sloveniji. Do petka bo tako okoli 500 različnih reševalcev krepilo znanje na vzpostavljenih 12 deloviščih v Ljubljani, Logatcu, na Vrhniki in Igu, aktivnosti pa so predvidene tako v dnevnem kot v nočnem času. Udeleženci bodo ocenjevali stanje in poškodovanost objektov, prepoznavali prednostne naloge, vadili postopke iskanja ter reševanja iz porušenih ali poškodovanih objektov, podpiranja in stabilizacije poškodovanih stavb, pa tudi zagotavljanje nujne medicinske pomoči, pri čemer jim bom pomagalo 150 oseb, ki bodo kot ponesrečenci simulirali lažje in težje poškodbe.

V okviru vaje bo potekalo tudi usposabljanje za kratkotrajno podpiranje poškodovanih objektov.
Vir: Siquake.eu.
V okviru vaje bo potekalo tudi usposabljanje za kratkotrajno podpiranje poškodovanih objektov.
Vir: Siquake.eu.

V vaji bodo sodelovale sile zaščite, reševanja in pomoči, regijske enote in službe civilne zaščite, organi, službe in nevladne organizacije, opredeljene z državnim načrtom zaščite in reševanja ob potresu ter specializirane enote iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske. V primeru hujšega potresa bi namreč te tuje države zagotavljale zaprošeno mednarodno pomoč.

Vodja gasilske šole Aleš Cedilnik je ob tej priložnosti na novinarski konferenci ministrstva za obrambo povedal, da je cilj vaje predvsem preveriti rešitve v državnem načrtu, v načrtih zaščite in reševanja v potresu sodelujočih regij in občin ter pripravljenost na ukrepanje ob potresu na državni, regijski in občinski ravni ter ravni posameznih ključnih pristojnih izvajalcev dejavnosti, kot so zavodi in nevladne organizacije.

Potresi v Sloveniji v bližnji in daljni preteklosti

Zgolj v zadnjem mesecu je Slovenijo streslo kar sedemdeset krat. Večina potresov je bila res blažjih in jih nismo čutili (izmed 70 potresov so ljudje poročali, da so čutili 14 potresov), ne glede na to pa pričajo o tem, da se nahajamo na potresnem področju.

Samo v 20. stoletju se je v Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto VII EMS – pri tej intenziteti se pojavijo zmerne poškodbe na stavbah. Med hujšimi potresi je bil potres 29. januarja 1917 s centrom v Brežicah. Kljub znatni gmotni škodi je potres na srečo zahteval le dve smrtni žrtvi. V Brežicah je pod podrto steno stanovanjske hiše umrla ena oseba, v Krškem je med potresom v Savo padla ženska, ki je prala perilo, in se utopila. Ranjenih je bilo več ljudi, najbolj pa mladeniča v Krški vasi, na katere se je porušil del hiše.

Tipične poškodbe pri VIII. stopnji EMS lestvice. vir slike: Arso.si.
Tipične poškodbe pri VIII. stopnji EMS lestvice.
Vir slike: Arso.si.

V potresni zgodovini območja znotraj današnjih meja Slovenije se je od začetka 16. stoletja potres z rušitveno močjo zgodil najmanj 50-krat. 26. marca 1511 ob 14. uri je Slovenijo stresel najmočnejši potres vseh časov. Prvi sunek naj bi ob omenjenem času nastal na Idrijskem, drugi pa okoli 21. ure v Furlaniji. Zahteval je 12.000 smrtnih žrtev, od tega na Idrijskem 3.000 ljudi, v Furlaniji pa še 12.000. Med najbolj poškodovanimi so bila naselja Videm (Udine), Tolmeč (Tolmezzo), Čenta (Tarcento), Čedad (Cividale), Pušja vas (Venzone), Humin (Gemona) in še številni kraji na tem območju. Manjše poškodbe so nastale celo na Dunaju in v Benetkah. V tem potresu so bili podrti ali poškodovani tudi številni slovenski gradovi (v Škofji Loki, smledniški grad, Novi grad pri Preddvoru, gradovi v okolici Tržiča, podrt je bil blejski grad, močno poškodovani so bili gradovi v okolici Radovljice in Kamnika, pa tudi v Ljubljani, na Dolenjskem, Postojni, Polhovem Gradcu in Planini pri Rakeku). V Idriji so obstale le lesene stavbe.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice