Naprej na vsebino

Ob martinovem: koliko zares vemo o slovenskih vinih?

Martinovo je praznik, ko se mošt spremeni v vino. Pogosto je martinovo tudi dan, ko se mošt spremeni v kazenske pike. Ta dan povezujemo z bogato pojedino, ki vključuje gos, mlince in rdeče zelje. In seveda s kozarčkom rujnega. Lahko bi rekli, da ga asociiramo predvsem z uživaštvom.

Preberite tudi:

Martinovanje ni povezano le z vinom

Iz domače kuhinje: »Martinovo kosilo«

Martinovo na nekoliko drugačen način

V vinu je tudi resnica, pravi stari rek. Najverjetneje zato, ker, ko ga popijemo kak kozarček preveč, kakšna zavora popusti. Z vidika ljudske prehrane je vino tudi hrana, saj so izračunali, da ima liter vina enako energetsko vrednost kot 900 g mleka, 638 g kruha, 585 g mesa, pet jajc ali 1 kg krompirja. Predvsem pa ne bi smeli pozabiti, da je vino tudi umetnost. Kot je tudi pridelovanje vrhunskih vin. Garaštvo in umetnost. Zato bi bilo prav, da ga uživamo spoštljivo. In tudi v prijetni družbi, saj vino ni rado samo.

Vinorodno območje Slovenije

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. Med seboj se dežele razlikujejo po rastišču, kar vključuje tla, podnebje in vpliv človeške roke. Naravne razmere bistveno vplivajo na senzorične lastnosti vin, zato se dežele med seboj razlikujejo tudi glede izbora sort.

Vinorodna dežela Podravje. Vir slike: Tasteslovenia.si. Foto: Jošt Gantar.
Vinorodna dežela Podravje.
Vir slike: Tasteslovenia.si. Foto: Jošt Gantar.

Vinorodna dežela Podravje

Vinorodna dežela Podravje se nahaja na severovzhodu države in zajema 9650 ha. Razdeljena je v dva okoliša in sicer na okoliš Štajerska Slovenija v izmeri 8685 ha in vinorodni okoliš Prekmurje, ki zajema 965 ha.

Podravje je izrazito gričevnat svet in večina vinogradov se nahaja na višini med 250 in 400 metri. Večina tal v tem področju je nastala na karbonatnih kameninah ter na pleistocenskih ilovicah. Podnebje v tem predelu je celinsko, z vročimi poletji in mrzlimi zimami.

Vsi ti našteti podatki so ustrezni za značilne sorte za to vinorodno deželo – za elegantna, sortno značilna bela vina in zvrsti: laški rizling, šipon, renski rizling, chardonnay in beli pinot.

V vinorodni deželi Podravje se nahaja tudi najstarejša trta na svetu, ki še rodi. Gre seveda za slavno več kot 450 let staro žametovko oz. modro kavčino, ki raste v starem mestnem jedru Maribora na Lentu – edino trto, ki ima tudi svojo hišo, hišo Stare trte.

Vinorodna dežela Posavje. Vir slike: Tasteslovenia.si. Foto: Jošt Gantar.
Vinorodna dežela Posavje.
Vir slike: Tasteslovenia.si. Foto: Jošt Gantar.

Vinorodna dežela Posavje

Vinorodna dežela Posavja se razprostira na 4328 ha jugozahodne Slovenije in je razdeljena v tri okoliše: Dolenjska (2456 ha), Bizeljsko Sremič (1264 ha) in Bela Krajina (608 ha).

Za Posavje je značilen srednje gričevnat svet, ki je prepreden z ozkimi dolinami ter izrazito strmimi brežinami, na katerih trta pogosto preprečuje erozijo tal. Tla so večinoma sestavljena iz laporjev in peščenjakov z apnenčastim vezivom. Na večini območij, kjer pridelujejo cviček, pa prevladujejo apnenci in dolomiti. Podnebje ima značilnosti celinskega podnebja, čutijo pa se tudi vplivi hladnejše predalpske klime.

Zaradi vseh teh značilnosti so najbolj zastopana lažja bela in rdeča vina. Prevladujejo predvsem rdeče sorte, med katerimi je najbolj zastopana žametovka. Tej sledijo laški rizling, modra frankinja, kraljevina in druge sorte. Prav posebno mesto med vini ima cviček, za katerega sicer nekateri menijo, da zaradi preprostosti sploh ni vino, a ima za seboj že dolgo preteklost, celo več kot 200 let.

Vinorodna dežela Primorska. Vir slike: Tasteslovenia.si. Foto: Tomo Jeseničnik.
Vinorodna dežela Primorska.
Vir slike: Tasteslovenia.si. Foto: Tomo Jeseničnik.

Vinorodna dežela Primorska

Vinorodna dežela Primorska zajema 8081 ha in se nahaja na zahodu Slovenije ter je razdeljena na štiri okoliše: Vipavska dolina (3005 ha), Slovenska Istra (2331 ha), Goriška Brda (1992 ha) in Kras, ki obsega 753 ha.

Vinogradi vinorodne dežele Primorske se raztezajo od morja pa do nadmorske višine okoli 360 metrov. Tla so se razvila na flišu in apnenčastem dolomitu, kar na Krasu pripelje do razvoja znanih rjavih tal – terra rossa. Za to področje so značilna tudi rigolana tla, ki so nastala s človekovim posegom – rigolanjem, to je globokim oranjem s posebnimi plugi.

Podnebje je sredozemsko ali submediterantsko, poletja so vroča, sneg je redek pojav. Ti pogoji najbolj ustrezajo rdečim vinom, kot so refošk, rebula, merlot, malvazija, chardonnay, sauvignon, cabernet sauvignon in ostale. Ker sonca na tem področju ne manjka, so vina ekstraktno bogata in kompleksna.

Avtohtone sorte

V Sloveniji še vedno uspeva nekaj avtohtonih sort. Nekatere med njimi imajo prav zanimiva imena ali pa jih spremlja celo anekdota.

Klarnico lahko najdemo le v Vipavski dolini in na Krasu. Matija Vertovec, duhovnik, zgodovinar in vinogradnik je zapisal, da se je ta sorta zasejala sama in da je bila najdena pri gospe Klari iz Dornberka, ki se je pred vsiljivimi moškimi pogledi zavarovala z živo mejo, zasajeno s sorto klarnica. Iz nje se stisne belo vino.

Pinela je sorta, ki jo prav tako najdemo le  v Vipavski dolini in na Krasu. Leta 1932 je opisana v publikaciji Agrarnega inštituta iz Gorice kot krajevna sorta, ki je razširjena predvsem po gričih Vipavske doline.

Pokalca daje rdeče vino, ki raste v Goriških brdih in na Vipavskem, precej več pa je je v Benečiji na italijanski strani. Pokalca naj bi svoje nenavadno ime dobila po prepoznavnem poku, ki ga zaslišimo, ko v ustih stremo grozdno jagodo.

Protakolarna steklenička z vinom najstarejše trte na svetu. Vir slike: Staratrta.si.
Protakolarna steklenička z vinom najstarejše trte na svetu.
Vir slike: Staratrta.si.

Žametovko najdemo v Posavju in Podravju. Najstarejši trs žametovke raste na mariborskem Lentu, njegova starost pa je ocenjena na več kot 450 let. S tem je trta vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša na svetu. Žametovka se samostojno na trgu pojavi le redko (v Beli krajini), večinoma konča v cvičku. Tista, ki jo stisnejo iz najstarejše trte na svetu, je pri tem seveda izjema.

Sok iz jagod, ki jih oberejo s te trte z obredno trgatvijo, se po pecljanju in stiskanju spreminja v vino na Meranovem, kjer zanj skrbijo priznani enologi. Zori v sodih iz nerjavečega jekla. Ko je vino pripravljeno za polnitev, se ga napolni v posebne stekleničke prostornine 0,25 litra, ki jih je za vino najstarejše trte sveta oblikoval priznan umetnik Oskar Kogoj. Tako oblikovana in napolnjena steklenička predstavlja protokolarno darilo najvišjega nivoja, ki so ga med drugim prejeli tudi papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI., tibetanski duhovnik Dalajlama, predsednik Ruske federacije Vladimir Putin,  japonski cesar Akihito, nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, nekdanji češki predsednik Vaclav Havel, nekdanji kalifornijski guverner Arnold Schwarzeneger, angleška kraljica in drugi.

Med avtohtone slovenske sorte spadajo tudi modra frankinja, ranfol, ranina, rebula, vitovska grganja, zeleni silvanec.

Katerokoli vino si boste privoščili, naj ga bo prava mera in na zdravje za zdravje.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice