Naprej na vsebino

Peto licenciranje bovških ovnov

V St. Donatu je bilo 9. oktobra 2021, kot vedno drugo soboto v oktobru, peto licenciranje bovških ovnov, ki jih redijo v Avstriji. Tokrat je bilo samo licenciranje ovnov, ker so rejci bovške ovce v Avstriji izrazili pomisleke glede dražbe zaradi previsokih cen za ovne, kar se na dražbah včasih zgodi. Tu vidimo dve stvari.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Paša drobnice v vinogradih

Brda, vino, oljčno olje in osamosvojitev

Po eni strani spoštovanje volje rejcev s strani rejske organizacije (rejska organizacija v Avstriji so tako ali tako rejci!), po drugi strani zavedanje, da če so cene plemenske živine (ali bikovskega semena ali krme ali drugih kmetijskih pridelkov …) visoke, ima od tega dobiček samo država preko posledično višjih zneskov davkov.

V primerjavi s prejšnjimi licenciranji in dražbami bovških ovnov je bila tokrat dražbena dvorana skoraj prazna. A po drugi strani ovnov ni bilo nič manj – osemdeset in rejci so pripeljali vse ovne, ki so bili v katalogu. Torej so skoraj vsi mladi ovni bovške pasme v Avstriji za to leto prišli na licenciranje. Mednarodna komisija (o tem bolj natančno malo kasneje) je vsakega ovna skrbno pregledala – za licenciranje osemdesetih ovnov je porabila dobre štiri ure. Vsakemu ovnu so kot vedno vzeli vzorec ušesnega hrustanca za genomsko analizo, skrbno pregledali noge, parklje in stojo – v nemškem in tudi našem strokovnem izrazoslovju fundament, v sedečem položaju ovna moda in seske, obvezno dolžino spodnje čeljusti, razmaknili runo za oceno podlanke in ocenili še skupni vtis, poimenovan tip. To licenciranje imamo tudi za razstavo bovške ovce.

Katalog tokrat ni bil prežet z oglasi. V tistem delu kataloga, kjer so predstavljeni ovni, ni oglasov, a tudi na drugih straneh jih ni veliko. Oven je predstavljen z imenom rejca in lastnika, evropsko številko, veliko črko moške linije (Avstrijci jih imajo trenutno devet), barvo, ocenami zunanjosti, in podatki o starših ter starih starših. Odbira ovnov po moških linijah je v Nemčiji in Avstriji zelo natančno opredeljena, a o tem moramo izvedeti kaj več. Večina ovnov je izvirala iz ekoloških rej, kar je v katalogu označeno z avstrijskim imenom bio. Tokrat so delili kataloge brezplačno.

Ovne je pregledala mednarodna komisija. Vir slike: VB.
Ovne je pregledala mednarodna komisija.
Vir slike: VB.

Komisija za licenciranje ovnov je bila sestavljena iz štirih Avstrijcev in dveh Nemcev. Kot po navadi je komisijo vodil Eduard Penker, nemško stran pa je tokrat zastopal pranečak Gregorja Mendla dr. Christian Mendel, vodja bavarskih živinorejcev. Po uvodu v licenciranje je mednarodna komisija pozdravila rejce in obiskovalce, ki smo tradicionalno iz držav, kjer redimo bovško ovco: poleg, Avstrijcev še Nemce, Italijane in Slovence. Slovenci smo na tej prireditvi vedno deležni lepih besed in polnega spoštovanja. Bovško ovco v nemško govorečih deželah imenujejo krainer steinschaf, v italijansko govorečih plezzana. Nemci so se nam za tako poimenovanje opravičili.

Do predstavljenih ovnov bi bili v Sloveniji dokaj kritični. Velikost je bila primerna, a glave ne preveč lepe, saj so bile pri precej ovnih težke s precej konveksnim nosom. Veliko ovnov je imelo zadnje noge v blagi iksasti stoji, dlako raznih barv, a seveda belo, sivo, črno in rjavo. V, vsaj za naše rejce in strokovnjake, netipičnih vzorcih. Dva ovna sta bila celo z rogovi, kar nekateri rejci bovških ovnov pri nas odločno odklanjajo. Dosledno izločajo jagnjeta z najmanjšo zasnovo rogov. No, na razstavah živali predvsem hvalimo, saj s tem vlivamo rejcem pogum, da vztrajajo v tem zahtevnem, a lepem poslu.

Prvak Ray je takoj po licenciranju odšel na delo v Nemčijo. Vir slike: VB.
Prvak Ray je takoj po licenciranju odšel na delo v Nemčijo.
Vir slike: VB.

Mednarodna komisija je proglasila tri najlepše ovne tega licenciranja. Naslove so prejeli oven rejke Jessice Wojta in dva ovna rejke Rosemerie Bernhardt v tem vrstnem redu. Prvak razstave Ray je šel za ceno nad petsto evrov plemenit v Nemčijo. Takoj po razstavi, z vso potrebno dokumentacijo! V krogu rejcev so bili zaključni govori organizatorja polni pohval o sposobnostih bovške ovce in uspehih avstrijskih rejcev.

Dr. Christian Mendel je prišel v na Koroško tudi zato, da bi spoznal človeka, ki Nemcem prodaja bovške ovce (opomba uredništva: gre za avtorja tega prispevka). Na vprašanje o njeni prihodnosti v Nemčiji je podal zelo pozitivno mnenje. Majhna, z dobro mlečnostjo v primerjavi z velikostjo, odporna in mirnega značaja.

Dr. Christian Mendel in človek, ki Nemcem prodaja bovške ovce, Vitomir Bric. Vir slike: VB.
Dr. Christian Mendel in človek, ki Nemcem prodaja bovške ovce, Vitomir Bric.
Vir slike: VB.

Povedal je tudi, da je leta 1986 obiskal Slovenijo in od takrat ima rad bovško ovco ter občuduje rejce iz Zgornjega Posočja. Danes bi ga presenetili vsi slovenski rejci bovške ovce, ker so reje bovške ovce vzorne po vsej Sloveniji.

Dejstvo je, da se vedno več nemških rejcev odloča za molžo ovc naše pasme – povečini visoko izobražena mladina, zato da si zagotovi neodvisno preskrbo s hrano. Da je v evropskem prostoru bovška ovca najuspešnejša slovenska pasma domačih živali, potrjujejo tudi preglednice od 1 do 5, ki pričajo o trenutnem številu živali te pasme v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Sloveniji. Da so v Sloveniji naj- večji tropi bovških ovc, da jih skoraj v vseh rejah molzejo in predelujejo mleko v sir ter ostale mlečne izdelke in da je za veliko družin to njihov kruh, so neizpodbitna dejstva. Da smo lahko zelo ponosni na to svojo avtohtono pasmo, pa tudi.

Izmenjali smo si darila, narejena iz mleka bovške ovce, in s Koroške odšli z lepimi vtisi ter velikim upanjem za prihodnost bovške ovce.

Prispevek je bil objavljen v reviji Drobnica, številka 5/2021.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice