Vabilo francoskih županov
Točno pred 100 leti, konec januarja 1922, je potekal letni občni zbor Splošne zveze francoskih županov. Ob tej priložnosti so na srečanje povabili vse občinske predstavnike zavezniških držav, kar je pomenilo tudi »župane in občinske odbornike ali njihove pooblaščence« iz Jugoslavije. Seveda je bilo v interesu, da se srečanja udeleži tudi čim večje število slovenskih županov.
Vabljeni k prebiranju:
V nadaljevanju objavljamo izsek tega povabila: »Že dolgo smo mnenja, da so župani najtočnejši izraz narodov, najzvestejši čuvarji misli in volje ljudi, katere vodijo, najbolj upravičeni in najzanesljivejši tolmači demokracij, iz katerih so izšli.«
»Ko pišemo besedo »demokracija«, puščamo v nemar obliko vladavin, uverjeni, da so nekatere monarhije dosti bolj demokratske nego marsikakšna republika. To nas je privedlo do tega, da se želimo seznaniti s svojimi tovariši iz prijateljskih dežela.«
Vir slike: Reddit.
»Ker naše društvo zbere svoje člane na letnem shodu 26., 27., 28., 29. januarja 1922, vas ob tej priliki vprašamo, ali vam ne bi kazalo obiskati Francijo, katere morda še niste videli nikdar in katere ne boste nikoli dovolj poznali, kakor ne bomo mi nikdar zadosti poznali vaše čudovite domovine.«
Tajitev narodnih manjšin
Michael Arthur Josef Jakob Hainisch, danes poznan predvsem kot prvi predsednik Avstrijske republike, je na nekem sestanku izjavil, da »v Avstriji ni nobenih narodnostnih manjšin«.
Vir slike: Britannica.
V odgovor se je takoj oglasilo veliko število predvsem čeških časopisov, ki so opozorili, da »živi na Dunaju in v severni Avstriji na stotisoče Čehov, na jugu Avstrije mnogo tisočev Slovencev in v Burgenlandu Slovenci in Hrvatje«.
»Delavska zbornica« v Ljubljani
V tistem času je srečanje organizirala »delavska zbornica« v Ljubljani, kar je Slovenec povzel kot »prvič, da ima delavstvo v Sloveniji lastno stanovsko zastopstvo z delokrogom, segajočim na javne zadeve. V tem ozira je današnja otvoritev te samo na sebi važne in za socialni napredek v naši državi pomenljive korporacije pozdraviti«.
»Dvojna mera« za katoliški in pravoslavni božič
Anton Sušnik, slovenski poslanec v parlamentu, se je v enem izmed prispevkov spraševal, zakaj se pri katoliških in pravoslavnih praznikih uporabljajo dvojna merila. »Tudi pravoslavni božični prazniki so minuli in parlament je zopet začel s svojim delom. Sedaj lahko povemo, kar nam je pri srcu, ne da bi motili praznično razpoloženje naših pravoslavnih bratov,« je začel.
V nadaljevanju pa je najprej nanizal nekaj dejstev o delovanju parlamentarne skupščine za čas katoliškega praznovanja božiča. »Ko se je približal katoliški božič, je skupščina odgodila svoje seje za osem dni, Zakonodajni odbor pa je nastavil svoje delo, delal vse božične praznike in sprejel celo ravno za božič, ko je bila večina prečanskih poslancev doma, važne zakone finančnega značaja, kakor zakon o upravi fondov, zakon o davku na vojne dobičke in zakon o zemljiškem davku.«
Vir slike: Indian Stamp Company.
Po njegovih besedah pa se je za pravoslavnih božič ustavilo delovanje vseh organov v celoti. »Za pravoslavni božič so se odgodile zbornične seje za dobrih 14 dni. Ministri in poslanci so se odpeljali, vse delo je počivalo, — noben odbor ni delal, niti finančni odbor. Za teden po božiču je bila sicer sklicana seja finančnega odbora, pa niti ena sekcija ni mogla delati, ker ni bila sklepčna vsled odsotnosti srbskih poslancev.«
»Odkod ta dvojna mera, to dvojno postopanje? Ali je bilo delo zakonodajnega odbora za katoliški božič res tako neobhodno potrebno?« se je spraševal.
Nov volilni zakon na Madžarskem
Iz Budimpešte je prišlo poročilo, da je notranji minister po naročilu ministrskega predsednika izdelal načrt volilnega zakona, o katerem je v naslednjih dneh razpravljal parlament. Novi načrt je določal, da ima volilno pravico vsak, ki je že vsaj deset let madžarski državljan, vsaj dve leti prebiva v istem kraju, je star 24 let in je dokončal vsaj 4 razrede ljudske šole.
Novi volilni zakon je predvideval tudi volilno pravico za tiste ženske, ki so stare vsaj 30 let, so ali opravile 8 razredov ljudske šole ali imajo tri otroke ter vse tiste, katerih zakonski partnerji imajo »vseučiliško izobrazbo«.
Powered by Contextual Related Posts
