Skip to content

Cene hrane še naprej letijo v nebo

Svetovne cene hrane so marca poskočile za slabih 13 odstotkov in s tem dosegle rekordne ravni, so v petek sporočili iz Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Vojna v Ukrajini je namreč povzročila pretrese na trgih osnovnih žitaric in jedilnih olj.

Preberite tudi:

Cene stroškov kmetijske pridelave v nebo, višje tudi cene pridelkov

Indeks cen hrane (FFPI), ki ga vodi organizacija, je prejšnji mesec v povprečju dosegel 159,3 točke oziroma 17,9 točke (12,6 odstotka) več kot februarja, kar pomeni velikanski skok na novo najvišjo raven od njegove ustanovitve leta 1990. Zadnje povečanje odraža nove najvišje vrednosti podindeksov za rastlinska olja, žita in meso, močno pa so se zvišali tudi podindeksi za sladkor in mlečne izdelke.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo vodi indekse cen osnovnih živil. Vir slike: FAO.
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo vodi indekse cen osnovnih živil.
Vir slike: FAO.

Rusija in Ukrajina sta glavni izvoznici pšenice, koruze, ječmena in sončničnega olja preko Črnega morja, šest tednov trajajoča invazija Moskve na svojo sosedo pa je zaustavila ukrajinski izvoz, so zapisali pri Reuters.

Žita

Podindeks cen žitaric je marca v povprečju dosegel 170,1 točke, kar je za 24,9 točke (17,1 odstotka) več kot februarja. Na to je vplivalo predvsem zvišanje svetovnih cen pšenice in nekrušnih žit, ki so ga v veliki meri povzročile motnje izvoza iz Ukrajine in nekoliko manj iz Rusije.

Pričakovana izguba pritoka žitaric iz črnomorske regije pa je poslabšala že tako omejen globalni dostop do pšenice. Rast svetovnih cen pšenice za 19,7 odstotka pa je podžgala tudi zaskrbljenost zaradi razmer pridelkov v ZDA.

Za dvig cen žitaric je kriv predvsem konflikt v Ukrajini. Vir slike: Canva.
Za dvig cen žitaric je kriv predvsem konflikt v Ukrajini.
Vir slike: Canva.

Medtem so se mednarodne cene nekrušnih žit povzpele za 20,4 odstotka, najbolj pa izstopajo cene koruze, ječmena in sirka. 19,1-odstotno zvišanje svetovnih cen koruze je podprlo predvsem občutno zmanjšanje pričakovanja glede ukrajinskega izvoza koruze ter povišanih stroškov pridelave in energije.

Nihanja na trgih koruze so vplivala tudi na cene drugih nekrušnih žit, saj so se cene sirka zvišale za 17,3 odstotka, medtem ko so negotovosti v dobavah dodatno pritisnile na že tako težavne trge ječmena, zaradi česar so se cene te žitarice v primerjavi s februarjem dvignile za 27,1 odstotka.

Na drugi strani pa je vrednost podindeksa cen riža, ki je še vedno 10 odstotkov pod vrednostjo iz prejšnjega leta, skoraj nespremenjeno v primerjavi s februarskimi ravnmi, so še dodali pri FAO.

Rastlinsko olje

Podindeks cen rastlinskega olja je marca v povprečju znašal 248,6 točke, kar je 46,9 točke (23,2 odstotka) več kot februarja. Močno rast kazalnika so povzročile višje cene sončničnega, palmovega, sojinega in repičnega olja.

Mednarodne kotacije sončničnega olja so se marca močno povečale predvsem zaradi zmanjšanih izvoznih zalog, ki so prav tako posledica konflikta v črnomorski regiji, so sporočili iz FAO. Za povišane cene palmovega, sojinega in repičnega olja pa je odgovorno predvsem naraščajoče povpraševanje zaradi motenj v dobavi sončničnega olja.

Močno rast kazalnika cen rastlinskega olja so povzročile višje cene sončničnega, palmovega, sojinega in repičnega olja. Vir slike: Canva.
Močno rast kazalnika cen rastlinskega olja so povzročile višje cene sončničnega, palmovega, sojinega in repičnega olja.
Vir slike: Canva.

Kot da to še ni dovolj, so rast cen palmovega olja podprle tudi dolgotrajne težave z oskrbo v državah proizvajalkah, medtem ko je rast cen sojinega olja pognala zaskrbljenost glede zmanjšanih izvoznih zmožnosti v Južni Ameriki. Pri FAO so opazili tudi to, da so k rasti cen rastlinskih olj pripomogle tudi nestanovitne in nekoliko višje cene surove nafte.

Mlečni izdelki

Podindeks, ki sledi cenam mlečnih izdelkov, pa je v marcu dosegel 145,2 točke, kar je 3,7 točke (2,6 odstotka) več kot februarja. S tem je zabeležil tudi skupaj sedem zaporednih mescev naraščanja, v katerih je kazalnik prilezel na vrednost, ki je za 27,7 točke (23,6 odstotka) višja kot pred letom dni.

Za rast cen mlečnih izdelkov je kriva predvsem nezadostna proizvodnja mleka v Zahodni Evropi in Oceaniji, ki ne uspe zadovoljiti svetovnega povpraševanja.

Za rast cen mlečnih izdelkov je kriva predvsem nezadostna proizvodnja mleka v Zahodni Evropi in Oceaniji.
Za rast cen mlečnih izdelkov je kriva predvsem nezadostna proizvodnja mleka v Zahodni Evropi in Oceaniji.

Kotizacije za maslo in mleko v prahu so strmo narasle, podprte z naraščajočim povpraševanjem po uvozu za kratkoročne in dolgoročne dobave, zlasti z azijskih trgov, in solidnim notranjim povpraševanjem v Zahodni Evropi, ki je odgovorno tudi za težave z dobavo sira.

Meso

Vrednost podindeksa cen mesa je marca v povprečju znašala 120 točk, kar je 5,5 točke (4,8 odstotka) več kot februarja. Cene prašičjega mesa so marca zabeležile najmočnejši mesečni porast po letu 1995, za kar je krivo predvsem pomanjkanje klavnih prašičev v Zahodni Evropi in porast povpraševanja v luči prihajajočih velikonočnih praznikov.

Mednarodne cene perutninskega mesa so se po izbruhu ptičje gripe okrepile zaradi zmanjšane dobave iz vodilnih držav izvoznic, na kar so dodatno vplivale tudi težave v Ukrajini in nezmožnost izvoza mesa.

Mednarodne cene perutninskega mesa so se po izbruhu ptičje gripe okrepile zaradi zmanjšane dobave iz vodilnih držav izvoznic.
Mednarodne cene perutninskega mesa so se po izbruhu ptičje gripe okrepile zaradi zmanjšane dobave iz vodilnih držav izvoznic.

Zvišale so se tudi cene govejega mesa, saj so se v nekaterih ključnih proizvodnih regijah ohranile težave z dobavo goveda, pripravljenega za zakol, medtem ko je svetovno povpraševanje ostalo stabilno.

Sladkor

Podindeks cen sladkorja je marca v povprečju znašal 117,9 točke, kar je za 7,4 točke (6,7 odstotka) več kot februarja. S tem je podindeks po približno treh mescih padanja spremenil smer in dosegel raven, ki je za več kot 20 odstotkov višja kot v marcu 2021.

Dvig mednarodnih cen sladkorja je bil predvsem posledica močnega dviga cen surove nafte, saj se je posledično pričakovalo večjo porabo sladkornega trsa za proizvodnjo etanola v Braziliji v prihajajoči sezoni.

Sladkorni trs uporabljajo tudi za pridelavo etanola.
Sladkorni trs uporabljajo tudi za pridelavo etanola.

Dodatno je k višanju svetovnih cen sladkorja pripomogla vztrajna krepitev brazilskega reala v primerjavi z ameriškim dolarjem, ki zaradi nižjih donosov v lokalni valuti napeljuje k omejevanju prodaje proizvajalcev. Vendar pa sta dobra letina in ugodni obeti za proizvodnjo v Indiji, ki je velika izvoznica sladkorja, prispevali k ublažitvi dviga cen, še dodajajo pri FAO.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice