Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Posojilo iz tujine

Iz vladnih krogov so v tistih dneh prišle novice, da bo nov dogovor o posojilu iz tujine kmalu sklenjen. »Danes je dospela v Belgrad vest, da finančni minister, dr. Kumanudi, nadaljuje pogajanja z ameriškimi finančnimi krogi o sklenitvi posojila v znesku 100 milijonov dolarjev,« je poročal Slovenec. To bi danes pomenilo dobro milijardo in pol.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

»Do danes pa še ni prejel odgovora na zahtevo naše vlade, naj bi se emisijski tečaj posojila zvišal na 88. Zatrjuje se tudi, da je dobil dr. Kumanudi še eno ponudbo za sklenitev posojila od neke belgijske finančne skupine, o čemer je poročal vladi. Kakor se doznava, so ponudili posojilo naši državi tudi švicarski bančniki,« so še zapisali.

Finančni minister dr. Kumanudi. Vir slike: Wikipedia.
Finančni minister dr. Kumanudi.
Vir slike: Wikipedia.

ZDA priznale neodvisnost Egipta

Združene države Amerike so pred 100 leti priznale neodvisnost Egipta, »vendar pa so si pridržale kapitulacijske pravice,« je zapisal Slovenec.

To se je zgodilo po tistem, ko so prebivalci Egipta leta 1919 zagnali svojo prvo revolucijo v moderni dobi proti britanski nadvladi. Posledica upora je bila, da je februarja 1922 Združeno kraljestvo zapustilo Egipt, s čimer je država dosegla svojo neodvisnost.

Ulica Mohameda Farida v Kairu v Egiptu leta 1922. Vir slike: Pinterest.
Ulica Mohameda Farida v Kairu v Egiptu leta 1922.
Vir slike: Pinterest.

Težave pri Ženevski konvenciji

Kot smo že pisali v prejšnjih prispevkih o Slovencu pred 100 leti, je v tistem obdobju potekala Ženevska konvencija, na kateri je sodelovala večina takratnih držav od Rusije do ZDA.

Slovenec in drugi časopisi pa so poročali o tem, kako se je konvencija znašla v težavah in do konca aprila ni prinesla niti enega rezultata. Govorilo se je, da bi se države lahko celo razšle brez kakršnegakoli dogovora.

Pogajanja z Rusijo se niso nikamor premaknila, saj so zahodne velesile, preden bi ponudile pomoč pri reševanju ruskega gospodarstva, želele, da Rusija pri njih najame visoka posojila, ki bi lahko »vso finančno politiko ruske države« spravila pod nadzor držav upnic.

»Ker ruska vlada na to ne gre, se izmenjujejo spomenice in protispomenice ter umetno ustvarjajo razna nesporazumljenja redakcionelnega značaja, bržčas z namenom, da bi ne prišlo preko debat do meritorne razprave,« je poročal Slovenec.

»Isto se opaža v komisiji, ki se bavi z vzpostavitvijo gospodarskega položaja v Evropi sploh,« je nadaljeval avtor prispevka. Takratni predlogi po mnenju strokovnjakov niso imeli nobenega praktičnega pomena, sicer pa tudi ne bi mogli stopiti v veljavo, dokler nebi bilo razčiščeno vprašanje bodočih odnosov do Rusije in vprašanje nemških vojnih odškodnin.

Kot vzrok je Slovenec navedel tudi »trdovratni odpor« francoske vlade, ki ni želela videti nobenega drugega političnega razvoja Evrope razen tistega, ki je bil določen po Versajski mirovni pogodbi.

»Francoska buržoazija vidi vprašanje življenja in smrti zase v tem, ali ostane Evropa razdeljena v tabor zmagovalcev, ki jim sekundirajo male države, in premagancev, med katere šteje tudi Rusijo — ali pa se oživi zopet Nemčija s pomočjo Rusije, kar bi imelo za posledico, da bi se izneverili Franciji tudi njeni mali zavezniki,« je pojasnil avtor ter dodal, da se kaj takega zagotovo ne bi moglo zgoditi, dokler ima Francija na svoji strani Anglijo, vendar pa se je ta od svoje čezmorske sosede že odmikala.

Promet v Londonu leta 1922. Vir slike: Getty Images.
Promet v Londonu leta 1922.
Vir slike: Getty Images.

Predstavnik Anglije je na konvenciji dejal: »Mi smo slejkoprej za antanto. Toda, če bi Anglija izprevidela, da njeni prijatelji skušajo motiti mir, bo angleška demokracija antanti definitivno obrnila hrbet. V tem slučaju si bo Anglija poiskala drugih zaveznikov, naj bo to, kdor hoče, in naj pridejo, odkoder hočejo.«

Volitve v Pazinu

Slovenec je poročal o nenavadnih volitvah, ki jih je italijanska vlada po dolgem odlašanju vendarle razpisala v hrvaškem mestu Pazin. »Da zagotovi italijansko večino, je pa razdelila občino v tri volivne frakcije, in sicer tako, da bosta prva in tretja frakcija z mestoma Pazinom in Pičanom brez okolice volili 20 zastopnikov, izključno hrvatske podobčine pa 10,« so zapisali.

»Ne glede na nenaravno razmesarjenje občine štejeta prva in tretja frakcija skupaj 6569 prebivalcev, druga frakcija pa 11.058 prebivalcev. V prvih dveh frakcijah pride po en zastopnik na vsakih 328 prebivalcev, v drugi pa na 1106 prebivalcev. S takimi sredstvi hočejo Italijani preprečiti, da bi Pazin ostal v hrvatskih rokah.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice