Za vrnitev vojnih ujetnikov v Rusiji in Italiji
Kljub vzpostavitvi zasilnega miru na svetu, so se v Rusiji in Italiji še vedno nahajali ljudje iz takratne Kraljevine SHS kot vojni ujetniki. Skupina poslancev je na zunanjega ministra naslovila pobudo, v kateri so zahtevali, da minister »takoj napravi potrebne korake, da se naši ljudje čimprej vrnejo iz ujetništva«.
Preberite tudi:
Prvomajski prazniki v Italiji in na Češkem
Iz Italije so časopisi sporočali, da je 1. maj na splošno potekal mirno. »Vladi se je posrečilo, da je v nedeljo v splošnem ohranila promet po železnicah. Med fašisti in socialisti je v nekaterih krajih prišlo do spopadov,« so zapisali v Slovencu. »V Megliatinu pri Padovi sta bila dva fašista ubita, dvanajst pa so jih prepeljali v bolnišnico, kjer umirajo. V Bologni je bil umorjen en fašist, dva pa sta bila težko ranjena prepeljana v bolnišnico. Tudi v Parmi je bil ubit en fašist.«
Tudi na Češkem je 1. maj potekal mirno. »Vse tri socialistične stranke so priredile shode in izlete, katere je pa motilo slabo vreme. Češka ljudska stranka je priredila številne shode, na katerih so poročali poslanci,« so še dodali pisci Slovenca.
O čem so se prepirali parlamentarni poslanci pred 100 leti?
V tistem obdobju so v finančnem odboru sklenili, da bi lahko obmejne straže ukinili in na njihovo mesto postavili finančne stražnike, ki bi delali neposredno za finančno ministrstvo. Slovenec je poročal, da bi na ta način država letno prihranila 90 milijonov takratnih dinarjev.
Na eni izmed sej parlamenta pa so poslanci Narodne radikalne stranke (NRS) zahtevali, da se obmejne straže ne ukinejo. »Zaradi tega je prišlo med radikali in demokrati do hudega spora. Prerekali so se celi 2 uri. Končno je vlada izjavila, da vsled tega vprašanja ne bo dopustila krize, ker bodo radikali popustili,« so prispevek zaključili v Slovencu.
Izvoz surovin
V Ženevi se je sestala gospodarska podkomisija, razpravljali pa so o izvozni carini na surovine. Italijanski trgovinski minister Rossi je predlagal, naj se te carine pobirajo le v davčne namene in naj ne presegajo 15 odstotkov vrednosti.
Jugoslovanski trgovinski minister dr. Jankovič je odgovoril, da je jugoslovanska vlada vsled opustošenj, ki jih je povzročila vojna, prisiljena vztrajati na prepovedi izvoza, da se prepreči prehudo dviganje cen v domovini in da se obnovi propadla industrija. »Velike industrijske države imajo naravno velik interes na tem, da se izvoz sirovin dvigne, interesi držav, ki proizvajajo sirovine, pa so popolnoma drugačni,« je dodal.
Angleški delegat je nato predlagal, naj se kot podlaga za vzpostavitev izvoznih carin upoštevajo poleg davčnih dejstev tudi pogledi na prehrano lastnega prebivalstva in na to, da lastne države ne ostanejo brez surovin. Predlagal jo tudi, naj se kot skrajna meja izvoznih carin določi 25 odstotkov vrednosti blaga.