Naprej na vsebino

Skrb za socialno ogrožene starejše in inovativna rešitev, ki ji velja prisluhniti: boni za prehrano

V preteklih dveh letih smo na novo spoznali kar nekaj vrst bonov. Turistične bone: turistični bon iz leta 2020, katerega namen je bil na prvem mestu pomagati odpraviti posledice epidemije v turizmu, in BON21, ki je z razširjeno možnostjo uporabe bil namenjen spodbujanju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi – mimogrede, obe vrsti bonov sta veljavni le še do konca tega meseca, do 30. junija 2022.

Druga noviteta so digitalni boni v vrednosti 150 eur, ki jih bodo lahko učenci zadnje triade osnovne šole, vsi dijaki in vsi študentje začeli unovčevati s 15. junijem, veljavni pa bodo do 30. novembra 2022. Boni bodo na voljo tudi starejšim od 55 let, ki se bodo udeležili izobraževanj s področja digitalnih kompetenc. Podrobno se je o digitalnih bonih razpisal sodelavec časopisa Slovenec Marko Želko v prispevkih Digitalni boni bodo na voljo že čez mesec dni in Koliko računalniške opreme bo prinesel digitalni bon 2022?

Na področju prehrane boni so že dolgo poznani v študentski prehrani

Zgodovina študentske prehrane, ki je bistveno pripomogla k položaju in tudi zdravju študentov, sega že vse v leto 1985. Boni, kot jih poznamo danes, pa so zaživeli v letu 2010. Nabor lokalov, ki sprejemajo študentske bone je bogat in se nenehno dopolnjuje.

Nekoč papirnate študentske bone je nadomestil mobilni telefon. Vir slike: imovation.si.
Nekoč papirnate študentske bone je nadomestil mobilni telefon.
Vir slike: imovation.si.

Nedavno sprejet Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1) je prinesel kar nekaj izboljšav na področju študentske prehrane, med drugim se je s 5. majem 2022 podaljšal čas koriščenja bonov od 7.00 do 22.00 ure (pri čemer se vsak ponudnik sam odloči, do kdaj bo nudil koriščenje), koriščenje bonov je omogočeno tudi v času počitnic oziroma med 15. julijem in 15. avgustom, s 1. januarjem 2023 pa se bo subvencija zvišala z 2,82 EUR na 3,50 EUR za obrok.

Prehranska oskrba starejših

Z zavedanjem, da se v Sloveniji povečuje delež prebivalstva starejšega od 65 let in zmanjšuje delež delovno aktivnega prebivalstva in da to s seboj prinaša nove izzive, je nacionalno stičišče za inovacije in podjetništvo EIT Food Hub Slovenija s sedežem na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani za izziv letošnjega tekmovanja Challenge Lab 2022 postavilo prav to: prehransko oskrbo starejših.

Najava dogodka Challenge Lab: Reši izziv prehranske oskrbe starejših. Vir slike: Biotehniška fakulteta Ljubljana.
Najava dogodka Challenge Lab: Reši izziv prehranske oskrbe starejših.
Vir slike: Biotehniška fakulteta Ljubljana.

EIT Food Hub Slovenija je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani zaživel konec maja 2021, kot slovenska veja evropskega inštituta za inovacije in tehnologije s sedežem v Belgiji, ki od leta 2008 po uniji gradi ekosisteme, kjer ekipe študentov, raziskovalcev, drugih ustanov in podjetij rešujejo težave na osmih področjih z inovacijami, tem pa pomagajo prodreti na trg.

Na poziv se je odzvalo 33 študentov z različnih študijskih smeri, ki so se razdelili v osem multidisciplinarnih skupin. Za oblikovanje rešitev so imeli na voljo štiri tedne časa. V tem času so raziskovali na terenu, pogovarjali so se s starejšimi in s strokovnjaki s tega področja in oblikovali inovativne ideje in predloge.

Na tekmovanju je zmagala skupina, ki je predlagala oblikovanje storitvene mreže za nudenje obrokov in spodbujanje skupnega obedovanja za starejše, pri čemer bi morala država sistemsko poskrbeti za subvencioniranje njihovih obrokov. Predlagali so, da se ustanovi program, v katerega bi se vključevali tako posamezniki kot strokovnjaki in podjetja, ki bi imeli skupen cilj: ne ustvarjanje dobička na zasebni ravni, temveč skupno izboljšanje prehranskega stanja ostarelih.

Ob dopolnjenem 65. letu bi vsak posameznik dobil uradno vabilo na prehransko presojo, na kateri bi se s strokovnjakom pogovoril o svojih prehranskih navadah. Posamezniku bi ob tem predstavili možnost vključitve v mrežo subvencioniranega obroka, višina subvencije pa bi bila odvisna od višine mesečnih prihodkov.

Pomemben segment prehrane je tudi druženje. Vir slike: Pixabay.
Pomemben segment prehrane je tudi druženje.
Vir slike: Pixabay.

Ustrezno prehranjenost starejših je izrednega pomena, saj pripomore k boljšemu zdravju in preprečevanju napredovanja mnogih bolezni. A številni starejši so v prehranski stiski, ne jedo kakovostno, mnogi so celo lačni, saj jim po plačilu vseh računov za hrano za cel mesec ostane le še nekaj deset evrov. Teh nekaj deset evrov pa je, kot se vsi še kako dobro zavedamo, v trgovini vrednih iz meseca v mesec manj.

Poseben spekter izzivov pa se odpre, če se opomnimo, da ima hrana tudi kulturni in socialni vidik – prav zato bi znotraj predlagane rešitve spodbujali starejše, da bi prišli te obroke zaužit fizično na lokacije, v restavracije ali menze. Na ta način bi starostniki dobili kakovosten obrok, hkrati pa se tudi družili.

»Glavni trije problemi, na katere smo opozorili, so bili: da pri starejših večkrat nastopi osamljenost, ki vpliva na slabšanje prehranskih navad. Druga stvar je bila, da imajo starejši velikokrat premalo znanja, kaj pomeni, da si sami sestavijo uravnotežen obrok. In tretjič, da so njihove pokojnine v veliko primerih prenizke, da bi si lahko s tem zagotovili konstantno uravnoteženo prehrano,« je pojasnil Blaž Terlep, študent živilstva magistrskega programa, ki je bil udeležen v zmagovalni skupini.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice