Naprej na vsebino

Svetovna rast naj bi se letos skoraj prepolovila. Se lahko ponovi kriza iz sedemdesetih?

V zadnjih nekaj letih sta na svetovno gospodarstvo negativno vplivala kar dva močna dejavnika – pandemija koronavirusa ter vojaški konflikt med Rusijo in Ukrajino. Svetovna banka v svojem najnovejšem poročilu o svetovnem gospodarstvu ocenjuje, da vstopamo v dolgotrajno obdobje šibke rasti in povišane inflacije.

Morda vas bo zanimalo tudi:

LEGO kocke se dražijo: kaj to pomeni za vse tiste škatle, ki nam ležijo po stanovanju?

Svetovne cene hrane v maju ponovno navzdol, kljub temu pa so cene mesa rekordno visoke

To povečuje tveganje za stagflacijo, ki pomeni stanje, v katerem je visoka tako brezposelnost kot stopnja inflacije, stopnja gospodarske rasti pa se upočasni. Najslabše bi iz tega lahko potegnila gospodarstva s srednjimi in nizkimi dohodki, še dodajajo.

Svetovna rast naj bi z lanskoletnih 5,7 odstotka letos padla na 2,9 odstotka, kar je bistveno nižje od napovedi, ki so januarja obljubljale stopnjo rasti 4,1 odstotka.

Pričakuje se, da se bo tak tempo ohranil tudi v letih 2023 in 2024, saj bo vojna v Ukrajini kratkoročno škodila poslovanju, naložbam in trgovini, povpraševanje bo zbledelo, prilagoditve fiskalne in denarne politike pa bodo ukinjene. Posledično bi letos bila raven dohodka na prebivalca v gospodarstvih v razvoju skoraj 5 odstotkov nižja od tiste pred pandemijo.

»Vojna v Ukrajini, lockdowni na Kitajskem, motnje v dobavni verigi in tveganje stagflacije zavirajo rast. Za mnoge države se bo recesiji težko izogniti,« je dejal predsednik Svetovne banke David Malpass. »Trgi gledajo vnaprej, zato je treba nujno spodbujati proizvodnjo in se izogibati trgovinskim omejitvam. Spremembe v fiskalni, monetarni, podnebni in dolžniški politiki so potrebne za preprečevanje napačne alokacije kapitala in neenakosti.«

Predsednik Svetovne banke David Malpass: Vojna v Ukrajini, lockdowni na Kitajskem, motnje v dobavni verigi in tveganje stagflacije zavirajo rast. Vir slike: Brendan Smialowski AFP.
Predsednik Svetovne banke David Malpass: Vojna v Ukrajini, lockdowni na Kitajskem, motnje v dobavni verigi in tveganje stagflacije zavirajo rast.
Vir slike: Brendan Smialowski AFP.

Junijsko poročilo Global Economic Prospects ponuja prvo oceno primerjave trenutnih svetovnih gospodarskih razmer s stagflacijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, s posebnim poudarkom na tem, kako bi stagflacija lahko vplivala na trge v razvoju.

Okrevanje po stagflaciji iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja je zahtevalo strmo zvišanje obrestnih mer v razvitih gospodarstvih, kar je imelo pomembno vlogo pri nizu finančnih kriz na trgih v razvoju.

»Vendar analize kažejo, da se trenutne razmere razlikujejo od tistih v sedemdesetih letih,« je v poročilu zapisal Malpass. »[Ameriški] dolar je močan, kar je oster kontrast proti šibkosti v sedemdesetih letih. Cene nafte so se štirikrat povečale v letih 1973-1974 in podvojile v letih 1979-1980. Danes, glede na inflacijo, so cene nafte na le dveh tretjinah tistih, ki so bile leta 1980.«

Dodal je še, da so veliko močnejše tudi bilance velikih finančnih institucij, kar pa ne velja za takratno obdobje. »Gospodarstva po vsem svetu so tudi bolj prilagodljiva kot v sedemdesetih letih,« je še dejal.

Na svetovno gospodarsko rast zelo močno vpliva konflikt v Ukrajini. Vir slike: AFP JIJI.
Na svetovno gospodarsko rast zelo močno vpliva konflikt v Ukrajini.
Vir slike: AFP JIJI.

Kaj bi torej morale narediti države, da se izognejo najhujšemu scenariju? Prvič: potrebno je omejiti škodo za ljudi, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini. To vključuje usklajen krizni odziv, kar pomeni dostavo hrane, medicinske in finančne pomoči na vojna območja. Prav tako bo treba porazdeliti breme nastanitev, podpore in po možnosti preseljevanja beguncev, menijo pri Svetovni banki.

Drugič: nujno je obvladati skok cen nafte in hrane. Bistveno je povečati ponudbo ključnih živil in energentov. Že samo napovedi o prihodnji povečani ponudbi bi pripomogle k znižanju cen in inflacije. V najrevnejših državah, ki jim grozi prehranska kriza, je treba podpreti najranljivejše. Prav tako je ključnega pomena, da se oblasti izognejo omejitvam izvoza in uvoza, ki povečujejo rast cen.

Tretjič: okrepiti prizadevanja za odpis dolgov. Ranljivost zaradi dolgov je za države z nizkimi dohodki predstavljala nevarnost že pred pandemijo. Dolžniška stiska se širi tudi na države s srednjim dohodkom, s tem pa tveganje za svetovno gospodarstvo narašča. Odpis dolgov mora biti hiter, izčrpen in obsežen, da se čim bolj zmanjša nevarnost za prihodnjo rast.

Četrtič: okrepiti zdravstveno pripravljenost in prizadevanja za zajezitev covida-19. Širitev pokritosti s cepljenjem v državah z nizkimi dohodki, vključno s cepljenjem proti koronavirusu, mora biti globalna prednostna naloga.

Petič: pospešiti prehod na nizkoogljične vire energije. Za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv bo potrebno več naložb v električna omrežja, čistejše vire energije in večjo energetsko učinkovitost. Oblasti bi morale ustvariti podnebju prijazne regulativne okvire, prilagoditi spodbude in okrepiti predpise o rabi zemljišč.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice