Ameriški centralni bankirji so se ponovno odločili za veliko povečanje obrestne mere
Ameriška centralna banka (Fed) se je v sredo odločila za nov korak, s katerim želijo ustaviti vedno višjo inflacijo. Obrestne mere so dvignili za 0,75 odstotka na razpon od 3 do 3,25 odstotka.
Še marca je bila obrestna mera skoraj ničelna, od takrat pa so tri zaporedna zvišanja pripeljala do najhitrejše prilagoditve monetarne politike v zadnjih 40 letih.
»Zvezni odbor za odprti trg si prizadeva doseči maksimalno zaposlenost in inflacijo v višini 2 odstotkov na dolgi rok,« so zapisali v izjavi in v »podporo tem ciljem« napovedali še bolj agresiven pristop do dvigovanja stroškov izposojanja denarja v prihodnosti.
Do konca leta naj bi obrestna mera dosegla 4,4 odstotka, kar pomeni, da bo v prihodnjih mesecih sledil še vsaj en občuten premik za polovico odstotne točke. Centralni bankirji so poleg tega ocenili, da bi se lahko obrestna mera do konca leta 2023 povzpela na 4,6 odstotka. Junija je ta ocena znašala 3,8 odstotka. Obrestne mere naj bi začeli zniževati leta 2024, vendar bi se to dogajalo zelo počasi.
Pot prilagajanj denarne politike, ki jo je ameriška centralna banka predstavila v sredo, je veliko strožja od tiste, ki so jo predhodno napovedovali, je zadevo komentirala Jeanna Smialek za New York Times. Septembrska odločitev in ostra napoved pomenita, da je centralna banka odločena zatreti inflacijo, četudi bo gospodarstvo zaradi tega nastradalo.
Podobnega mnenja so tudi predstavniki Evropske centralne banke, ki so že avgusta izjavili, da »tudi če vstopimo v recesijo, v bistvu nimamo druge izbire, kot da nadaljujemo s svojo politiko«. Evropska centralna banka je v začetku avgusta prav tako dvignila obrestne mere za četrtino odstotne točke.
Cene medtem še naprej globalno rastejo in inflacija ostaja visoko nad 2 odstotki, kar je sicer cilj centralnih bank. Podjetja pa lahko zaračunavajo tako visoke cene tudi zato, ker je povpraševanje s strani potrošnikov še vedno visoko, so razložili pri New York Times.
Bankirji želijo to spremeniti. Zaradi višjih obrestnih mer je izposojanje denarja za nakup avtomobila, hiše ali pa za širitev podjetja dražje, kar upočasnjuje potrošnjo in širitev organizacij. Posledično se gospodarstvo ohladi, upočasni se tudi zaposlovanje in rast plač, kar v teoriji pomeni, da podjetja tako visokih cen ne morejo več vzdrževati.
Vendar pa lahko prehitro in previsoko zviševanje obrestnih mer pripelje do hude recesije, na kar opozarja tudi Svetovna banka, ki je centralne banke pozvala k premisleku.
Delnice so se po objavi o dvigu obrestne mere obarvale rdeče, sledil je kratek preobrat, na koncu pa so padle na nove najnižje vrednosti.
»Če se želimo dvigniti in si resnično osvetliti pot v novo obdobje zelo močnega trga dela, moramo inflacijo zaobiti,« je dejal predsednik Ameriške centralne banke Jerome Powell. »Želim si, da bi obstajal neboleč način, na katerega bi lahko to storili. Ne obstaja. Kar moramo storiti, je dvigniti obrestne mere do te mere, da na inflacijo izvajamo močan pritisk navzdol. In to je tisto, kar počnemo.«
Powell je naraščajoče stroške hrane navedel kot eno najbolj bolečih posledic inflacije. Naraščajoči stroški živilskih surovin so povzročili višje stroške v trgovinah, ki jih ljudje z nižjimi dohodki v ZDA in drugod po svetu še posebej težko prenašajo.
Kot razlog, da je stabilnost cen nujno potrebno ponovno vzpostaviti, je Powell navedel tudi dejstvo, da plače ne dohajajo naraščajočih stroškov. »Ljudje gledajo, kako jim višje plače požre inflacija,« je dodal.
Powered by Contextual Related Posts
