Skip to content

Gospodarstvo se ohlaja, poslovna aktivnost z najstrmejšim padcem po letu 2013

Gospodarska klima je bila septembra za 4,5 odstotka nižja kot v prejšnjem mesecu in je tako za 4,1 odstotka padla pod dolgoletno povprečje, so v četrtek sporočili iz Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Gospodarstvo se ohlaja z veliko hitrostjo.

V primerjavi z lanskim septembrom, ko je bila vrednost nad dolgoletnim povprečjem, se je klima poslabšala za 10,3 odstotne točke.

Na mesečno znižanje vrednosti kazalnika gospodarska klima je vplivalo vseh pet komponent. Najbolj kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih, sledile so storitvene dejavnosti, nekoliko manjši vpliv pa je bil v trgovini na drobno, med potrošniki in v gradbeništvu.

Gospodarstvo se ohlaja. Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji. Vir slike: SURS.
Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji. Vir slike: SURS.

V evroobmočju ni nič boljše. Gospodarski upad v evroobmočju se je septembra še poglobil, poslovna aktivnost se je skrčila že tretji mesec zapored, so sporočili iz analitske hiše S&P Global. Ocenili so, da je bil trend upada (z izjemo pandemičnih lockdownov) najstrmejši po letu 2013. Kazalniki pa kažejo, da bo padec v prihodnjih mesecih dobil še večji zagon.

Slabša aktivnost je bila opažena tako v proizvodnji kot v storitvah, pri čemer je povpraševanje v obeh sektorjih strmo padalo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in vse večje zaskrbljenosti glede prihodnjih obetov.

Naraščajoče cene energije so medtem dodatno obremenile podjetja in v nekaterih primerih tudi omejile proizvodnjo, kar lahko pripelje do novih inflacijskih pritiskov. »Recesija v evroobmočju je na vidiku, saj podjetja poročajo o slabših poslovnih pogojih in krepitvi cenovnih pritiskov, povezanih z naraščajočimi stroški energije,« je ugotovitve komentiral Chris Williamson, glavni poslovni ekonomist pri S&P Global Market Intelligence.

V svoji izjavi je izpostavil predvsem Nemčijo. »Nemčija se sooča z najtežjimi razmerami, saj se gospodarstvo poslabšuje s hitrostjo, ki je razen v času pandemije ni bilo videti od svetovne finančne krize,« je razložil.

Gospodarstvo je nazadovalo že tretji mesec zapored. Vir slike: ESG.
Gospodarstvo je nazadovalo že tretji mesec zapored. Vir slike: ESG.

Ob upočasnjevanju gospodarstva pa cene v državi nezadržno rastejo. Cene nemških proizvajalcev so se tako na letni kot tudi na mesečni ravni avgusta zvišale z najvišjo stopnjo od začetka beleženja. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so v letu dni poskočile za 45,8 odstotka, je sporočil zvezni statistični urad.

Evropska centralna banka (ECB) se medtem zaveda vpliva višjih obrestnih mer na gospodarsko nazadovanje, vendar je stabilnost cen glavna prednostna naloga. »Bo to vplivalo na rast?« se je pred nekaj dnevi vprašala predsednica ECB Christine Lagarde. »Možno je, vendar je to tveganje, ki ga moramo sprejeti.«

Inflacija v evroobmočju je avgusta dosegla novo rekordno vrednost pri 9,1 odstotka in bo verjetno dosegla dvomestne številke. Dvig je bil posledica višjih cen hrane in energije.

Dario Perkins iz britanskega svetovalnega podjetja TS Lombard je v svojem zadnjem poročilu pozval vlade k »hitremu in odločnemu« ukrepanju, saj se lahko v nasprotnem primeru znajdejo pred gospodarsko krizo, podobno tisti, ki so se ji uspešno izognile med pandemijo. »Ogromne obremenitve za bilance podjetij sprožijo val bankrotov in močno povečajo brezposelnost,« je razložil. »Skratka, še ena gospodarska kriza v stilu covida zahteva odziv politike v obsegu covida.«

Perkins ocenjuje, da bi lahko ukrepi vlad, s katerimi bi poskušali omiliti gospodarski udar zaradi naraščajočih cen energije, BDP znižali za vsaj 5 odstotkov.

Dario Perkins iz britanskega svetovalnega podjetja TS Lombard. Vir slike: Barrons.
Dario Perkins iz britanskega svetovalnega podjetja TS Lombard. Vir slike: Barrons.

Zdi se, da je težava v tem, da vse kar centralne banke trenutno vidijo, je neprijetno visoka inflacija. Čeprav Evropska centralna banka ni sprejela tako agresivnih ukrepov kot ameriška, je smer precej jasna.

Tako trenutno obstaja konflikt med evropskimi vladami, ki na različne načine odpirajo »fiskalne pipe«, da bi ublažile udarec zaradi višjih stroškov energije in monetarno politiko, ki v bistvu poskuša »nežno, a odločno zadušiti gospodarsko rast«.

Kot ugotavlja Perkins, je to skoraj popoln preobrat politike iz zadnjega desetletja, ko je bila monetarna politika zgodovinsko ohlapna in je bila fiskalna politika verjetno veliko strožja, kot bi morala biti. Vprašanje je, kam vse to vodi.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Ministrstvo za obrambo bo ponovilo razpis za resničnostno serijo zaradi pomanjkanja ponudb

Ministrstvo bo zavrnilo tudi edino ustrezno ponudbo za snemanje serije, glede naslednjih korakov pa si bodo vzeli čas za razmislek.

Prijava na e-novice