Švicarska banka v središču skrbi glede zloma finančnih trgov
V zadnjem času besede, kot so »recesija« in »kriza«, slišimo vedno pogosteje. Pri tem je vsakič v ospredju drugi vzrok. Enkrat se omenja posledice pandemije in težave v oskrbovalnih verigah, drugič vojno v Ukrajini in visoke cene energentov. K trenutnemu stanju pa so zagotovo prispevali prav vsi omenjeni faktorji, vključno z inflacijo in posledičnim dvigovanjem obrestnih mer s strani centralnih bank.
V preteklem vikendu so se pojavili znaki, ki jih strokovnjaki in analitiki povezujejo s finančnim zlomom leta 2008, tuji mediji pa so jih povzeli kot »razpoke v finančnem sistemu«.
Delnice investicijske banke Credit Suisse s sedežem v Švici so v zadnjem mesecu padle za 21 odstotkov, cene zavarovanj za primer insolventnosti banke pa so konec septembra dosegle najvišjo stopnjo v tem letu. Predvsem slednji podatek kaže na povišano zaskrbljenost investitorjev.
»Brez dvoma bo od zdaj do konca oktobra na trgih in v tisku vse več hrupa. Vse, kar vam lahko rečem, je, da ostanete disciplinirani in se čim bolj približate svojim strankam in sodelavcem,« je v sporočilu zaposlenim zapisal izvršni direktor Ulrich Koerner. »Vem, da ni lahko ostati osredotočen med številnimi zgodbami, ki jih berete v medijih, zlasti glede na številne dejansko netočne izjave.«
Vodstvo Credit Suisse je nato konec tedna preživelo na telefonih, saj so stranke in investitorje želeli pomiriti ter odgovoriti na pomisleke glede finančne moči banke. Vodstvo je zagotovilo, da banka nima težav z likvidnostjo, so poročali pri Financial Times.
Med drugim so zanikali nedavne trditve, da se je Credit Suisse obrnila na svoje vlagatelje glede morebitnega zbiranja dodatnega kapitala, pri čemer so vztrajali, da se banka pri rekordno nizki ceni delnice in visokih stroških izposojanja zaradi znižanja bonitetne ocene skuša izogniti takšni potezi.
Vso zagotavljanje in prigovarjanje pa je imelo skoraj obraten učinek od želenega, saj so se mediji in družbena omrežja napolnili celo z ugibanjem o bankrotu banke. V ponedeljek zjutraj je cena delnice padla za dodatnih 9 odstotkov.
Direktor v enem izmed podjetij, s katerimi posluje Credit Suisse, je dejal, da je po njegovem mnenju posojilodajalec »najslabša velika banka v Evropi«, vendar ni v neposredni nevarnosti. »Nimamo sestankov na to temo,« je povedal za Financial Times. »Mislim, da krize ni. Padajoča cena delnice banke odraža njene globoke težave in pomanjkanje kakršnekoli očitne rešitve,« je dodal.
Komal Sri-Kumar, predsednik svetovalnega podjetja Sri-Kumar Global Strategies, je za CNBC povedal, da situacija, v kateri se je znašla banka Credit Suisse, zaenkrat še ni povod za večjo zaskrbljenost. »To je mogoče Lehman trenutek ali pa tudi ne,« je dejal, pri čemer se je skliceval na propad banke Lehman Brothers leta 2008, ki je sprožil finančno krizo.
Sri-Kumar, ki je v preteklosti velikokrat kritiziral pristop ameriške centralne banke do inflacije, je razložil, da zadnji dogodki v zvezi s Credit Suisse kažejo na »resnično nevarnost napačnega izračuna inflacije« v zadnjem letu. »Za to se poskušajo oddolžiti tako, da vse počnejo na hitro,« je dodal. Centralne banke po svetu so se zavezale, da bodo višanje cen umirile ne glede na posledice, ki bi jih lahko imele visoke obrestne mere.
Kaj se je še zgodilo čez vikend?
Ruski energetski velikan Gazprom je prekinil dobavo zemeljskega plina Italiji. Iz italijanske naftne in plinske družbe ENI so sporočili, da pričakujejo, da bo prekinitev trajala do ponedeljka. Energetski ministri evropskih držav članic so medtem v petek napovedali načrte za uvedbo davkov na povišane dobičke energetskih podjetij.
Cene nafte so v ponedeljek narasle zaradi špekulacij, da se bo skupina najboljših proizvajalcev strinjala z velikim zmanjšanjem proizvodnje, da bi podprla trg nafte, ki je bil štiri mesece zaporedoma priča izgubam.
Britanski finančni minister Kwasi Kwarteng je sporočil, da je vlada opustila načrte za znižanje najvišje stopnje davka na dohodek. Paket ukrepov, s katerimi bodo v Veliki Britaniji občutno znižali davke, je že prejšnji teden prispeval k močnemu padcu tečaja britanskega funta v primerjavi z ameriškim dolarjem.
Prav tako je upadlo trgovanje in cene državnih obveznic Združenega kraljestva, kar je prisililo britansko centralno banko, da je posredovala in obveznice v veliki meri kupila, saj je bil tako ogrožen celoten pokojninski sistem.
Powered by Contextual Related Posts
