Januarja je širom Evropske Unije v veljavo stopila zadnja, četrta uredba, ki dovoljuje prodajo prehranskih izdelkov, pridobljenih iz različnih insektov.
Kot smo poročali tukaj, se na trgovinskih policah držav članic lahko tako prodajajo delno razmaščeni prah hišnega črička (Acheta domesticus), zamrznjene, zmlete ali posušene ličinke malega mokarja (Alphitobius diaperinus), posušene ali zamrznjene kobilice selivke (Locusta migratoria) in pa posušen rumeni mokar (Tenebrio molitor).
To pa bi lahko bil precejšen šok za kulturo, kjer se recepti za tradicionalne jedi žuželkam na daleč izogibajo. Leta 2021 je britansko mednarodno spletno podjetje za tržne raziskave in analizo podatkov YouGov na to temo opravilo mednarodno študijo v 17 državah.
Zdi se, da so v Evropi za to idejo najbolj dovzetni Francozi, so zapisali. Skoraj vsak peti vprašani pravi, da je pripravljen jesti cele kuhane žuželke (19 odstotkov), vsak četrti pa bi se strinjal, da bi jedel hrano, katere sestavine vsebujejo žuželke (25 odstotkov).
Ideji se najbolj upirajo v Italiji. 17 odstotkov bi jih bilo pripravljenih jesti jedi, ki vsebujejo žuželke, 13 odstotkov pa žuželke cele.
V vsakem primeru pa se lahko popolnoma vsak sam odloči, kaj bi rad jedel in kaj ne. Ob tem seveda takoj naletimo na vprašanje, kako bodo potrošniki pravzaprav vedeli, kaj uživajo?
Evropska zakonodaja, ki opredeljuje postavljanje insektov na trgovinske police, natančno določa tudi pravila, po katerih morajo biti izdelki označeni. Vsaj za zdaj pa kaže, da so te označbe potrebne samo pri seznamu sestavin, kar pomeni, da morajo potrošniki vsak izdelek obrniti in prebrati »drobni tisk«, če jih zanima morebitna povezava z insekti.
Pri živilih, ki vsebujejo delno razmaščeni prah hišnega črička, mora biti zapisana latinska oznaka, torej Acheta domesticus ter ime v danem jeziku, na koncu pa še zapis »delno razmaščeni prah«.
Poleg tega morajo živila nositi izjavo, da lahko ta sestavina povzroči alergijske reakcije pri potrošnikih z znanimi alergijami na rake, mehkužce in izdelke iz njih ter na pršice. Ta izjava mora biti v neposredni bližini seznama sestavin, je zapisano v zakonskem aktu.
Ob tem je vredno dodati, da je zakonsko določena tudi največja možna količina prahu iz čričkov na 100 gramov v določenem živilu. V primeru večzrnatega kruha in žemljic ter krekerjev in grisinov je to lahko 2 grama, v primeru suhih izdelkov na osnovi testenin pa samo 0,25 grama. Največ (5 gramov) praha je lahko v prigrizkih, razen čipsa, ter v mesnih alternativah.
Mednarodna platforma insektov za hrano in krmo (IPIFF) je takšno označevanje priporočila že nekaj let nazaj v dokumentu za splošno označevanje vseh prehranskih izdelkov, ki so povezani z insekti.
V kolikor gre za cele žuželke, bi morali biti ti izdelki označeni s splošnim imenom v danem jeziku ter latinskim poimenovanjem. V primeru mletih žuželk bi bilo potrebno označbi dodati še vsaj besedo »prah«, v primeru izvlečkov maščobe žuželk pa besedo »olje«.
Powered by Contextual Related Posts
kot,da danes veste in vemo,kaj vse v resnici pojemo…
Prej ste napisali, da sestavine bodo napisane v debelem tisku, zdaj pa v drobnem. Kdo bo to bral. Nepotrebno je omeniti, da se ljudem ta prehrana gnusi in objave, da je ta hrana nekaterim všeč , so lažne. Zgodovina človeštva nikoli še ni omenila insekte v prehrani. Izdelava le teh je nerentabilna in ne more prhraniti nobenega človeka. Naša vsakodnevna hrana vsebuje več kot dovolj vitaminov in beljakovin ter ostalih sestavin, tako da prehrana iz črvov nepomembna. Kdo pa jih ima za kulinariko, naj jih konzumira cele. Kot moka zagotovo nimajo vpliva na ukus. Zato bi morala biti dostopna samo… Read more »