Čez manj kot mesec dni bo potrebno obnoviti sporazum o izvozu žita iz Ukrajine: kako se bo odločila Rusija?

Lani julija je v veljavo stopil dogovor o izvozu žita iz Ukrajine, v sklopu katerega je Rusija dvignila pomorsko blokado v Črnem morju. Pri dogovoru so poleg obeh držav v konfliktu sodelovali še Združeni narodi (ZN) in Turčija.

»V času trajanja dogovora je bilo doslej pretovorjenih več kot 21,3 milijona ton žita in prehranskih izdelkov, kar je pomagalo znižati svetovne cene hrane in stabilizirati trge,« je nedavno dejal Stephane Dujarric, tiskovni predstavnik ZN.

Jeseni se je sicer Rusija za nekaj časa umaknila iz dogovora in zgledalo je, da se bo prehranska kriza ponovno zaostrila. Novembra pa so ga sodelujoče države obnovile za 120 dni. 18. marca bo tako dogovor spet na mizi za obravnavo in vsi akterji ga bodo morali ponovno potrditi.

Kakršnakoli zamuda, ki bi izhajala iz novih pogajanj in nesoglasij, bi lahko bila »katastrofalna«, predvsem za Afriko, opozarjajo pri ZN.

V začetku februarja je namreč namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Vershinin podaljšanje dogovora označil za »nespametno«, saj v času trajanja ni prišlo do »dejanske odstranitve sankcij za izvoz ruskega kmetijskega blaga«.

Po njegovem mnenju izvajanje dogovora tudi ni prineslo zadovoljivih rezultatov in je daleč od prvotno deklariranih humanitarnih ciljev.

»70 odstotkov tovora sestavljajo krmna koruza in krmno žito, pošilja pa se ga predvsem v države z visokimi dohodki (47 odstotkov) in nadpovprečnimi dohodki (33 odstotkov),« je po poročanju ruske tiskovne agencije dejal Vershinin. »Le 3 odstotke izdelkov je bilo dostavljenih v države v stiski (Somalija, Etiopija, Jemen, Sudan, Afganistan in Džibuti).« Rusija in Ukrajina sta se novembra dogovorili, da bo žito namenjeno predvsem najrevnejšim državam.

Iz Ministrstva za kmetijstvo Združenih države Amerike (USDA) so sporočili, da je črnomorski dogovor povečal možnosti za izvoz ukrajinskega žita ter ublažil mednarodne pritiske na cene. Zaskrbljeni pa so glede morebitne ukinitve naslednji mesec.

Negotovost pa ne izvira samo iz tega, da dogovor morda ne bo podaljšan. Obstaja namreč možnost, da Ukrajina v primeru podaljšanja pravzaprav ne bo mogla ohraniti visoke izvozne zmogljivosti.

»Sporazum je omogočil varen prehod ukrajinskega izvoza žita skozi tri pristanišča. To ter velike zaloge koruze in pšenice so Ukrajini omogočili, da je septembra in oktobra izvozila večjo skupno količino obeh pridelkov od petletnega povprečja,« so pojasnili na ameriškem ministrstvu za kmetijstvo.

»Decembra je Ukrajina lahko izvozila več kot 3 milijone metričnih ton koruze, največ od začetka vojne, in 1,6 milijona metričnih ton pšenice.«

Po podatkih Ukrajinskega združenja za žito bi v najboljšem primeru proizvodnja padla na približno 50 milijonov metričnih ton žita, kar pomeni 17 milijonov metričnih ton manj v zadnjem letu. Poleg tega naj bi kmetje žito pridelovali z izgubo in posledično krčili pridelovalne površine.

Po drugi strani pa Rusija svoj izvoz še naprej stopnjuje. Po podatkih USDA naj bi Rusija v kmetijskem letu 2022/2023, ki se konča junija, izvozila rekordnih 43,5 milijona metričnih ton pšenice. Ruski predsednik Vladimir Putin je ta teden pojasnil, da bo Rusija do konca kmetijskega leta povečala izvoz žit na 55 do 60 milijonov ton.

Ruske oblasti medtem kritizirajo Evropsko unijo, da ne odpravlja sankcij za izvoz hrane in gnojil. Iz ZN pa so sporočili, da nadaljujejo »s svojimi prizadevanji za polno izvajanje preostalega dela memoranduma o soglasju, zlasti glede vprašanja amonijaka in glede vprašanja izvoza ruskega žita in gnojil,« je dejal Dujarric.