Elon Musk pravi, da bi GPT-4 lahko bolje opravljal delo predsednika ameriške centralne banke kot Jerome Powell
Ameriška centralna banka, znana tudi kot Federal Reserve ali Fed, je v sredo že devetič zapored zvišala obrestne mere za dodatnega 0,25 odstotka.
Odločitev, ki je obrestne mere v Združenih državah Amerike pripeljala v območje med 4,75 in 5 odstotki, je prišla le slaba dva tedna po propadu dveh večjih ameriških bank. Spomnimo, ameriška zvezna obrestna mera je ciljna obrestna mera, po kateri si banke med seboj izposojajo denar.
Tla pod nogami je najprej izgubila Silicon Valley Bank, nekaj dni pozneje pa še Signature Bank. Tretja banka, First Republic, je kmalu zatem zabeležila skoraj 90-odstotni padec vrednosti delnic.
Bančno krizo je na koncu samo še poslabšal prevzem švicarske banke Credit Suisse s strani konkurentke UBS. V zraku pa je obviselo vprašanje o tem, kaj sledi?
Nekateri so pred odločitvijo o obrestnih merah ugibali, ali bo ameriška centralna banka zaradi pretresov v bančnem sektorju ustavila svoj boj proti inflaciji in morda celo znižala obrestne mere.
Oglasil se je tudi Elon Musk, izvršni direktor proizvajalca električnih avtomobilov Tesla, ki je centralno banko pozval k znižanju obrestnih mer za 0,50 odstotne točke.
»Glavno gonilo bega vlagateljev so ljudje, ki selijo denar z varčevalnih računov z nizkimi obrestmi na račune denarnega trga z visokimi obrestmi (zakladne menice). Ta nespametni dvig obrestnih mer bo poslabšal beg vlagateljev,« je po odločitvi centralne banke zapisal na Twitterju.
Ko je drug uporabnik predlagal, da bi Jerome Powella, predsednika ameriške centralne banke, zamenjali z orodjem umetne inteligence GPT-4, je Musk odgovoril, da situacije robot zagotovo ne bi poslabšal.
V četrtek je pod Twitter objavo ameriškega predsednika Joe Bidna, v kateri se je ta pohvalil s tem, koliko zemlje in voda so zaščitili v času njegovega mandata, Musk zapisal: »Umm … banke se topijo.«
Podobnega mnenja pa so tudi nekateri drugi, ki so tej temi morda nekoliko bližje. Mark Zandi, glavni ekonomist pri finančnem podjetju Moody’s Analytics, je v sredo zvečer zvišanje obrestne mere označil za nepotrebno. »Odločitev Fed-a, da glede na krhko stabilnost bančnega sistema ponovno zviša obrestne mere, je razočaranje,« je zapisal na Twitterju.
»Rast se upočasnjuje in ker bodo banke zaradi nedavnega strahu zagotovo agresivno zaostrovale svoje posojilne standarde, se bo rast še bistveno upočasnila. Tudi inflacija se umirja in to se bo nadaljevalo glede na nizke cene nafte, nizke najemnine in počasnejše rasti plač,« je pojasnil.
Medtem ko je centralna banka že pred časom dejala, da je inflacija »prehodna« in da se bo sčasoma zmanjšala, je morala okrepiti svoj boj proti naraščajočim cenam. V dobrem letu dni je Fed občutno dvignil območje obrestne mere z 0 do 0,25 odstotka na 4,75 do 5 odstotkov.
Powell je na tiskovni konferenci v sredo priznal, da so dvigi obrestnih mer prispevali k propadu bank. »Dogodki v bančnem sistemu v zadnjih dveh tednih bodo verjetno povzročili zaostrene kreditne pogoje za gospodinjstva in podjetja, kar bi posledično vplivalo na gospodarske rezultate,« je dejal.
Po drugi strani je izvršna direktorica banke Citigroup Jane Fraser med intervjujem dvig označila za smiselnega. »To ni kreditna kriza. To je situacija, ko ima nekaj bank nekaj težav, in to je bolje zatreti takoj,« je dejala.
Powered by Contextual Related Posts
