Laboratorijska hrana bo vsak čas na evropskih trgovinskih policah
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) se po poročanju portala FoodIngredientsFirst pripravlja na prejem prvega vala komercialnih zahtevkov za dovoljenja za trženje živil na celični osnovi. Zaenkrat še ne vedo, kdaj bodo prejeli prvo vlogo, vendar pravijo, da so na to pripravljeni.
V Singapurju so oblasti kot prve na svetu decembra 2020 izdale regulativno dovoljenje za prodajo piščanca na celični osnovi družbi Eat Just.
GOOD Meat, oddelek za laboratorijsko gojeno meso podjetja Eat Just, je prav tako od ameriške Uprave za hrano in zdravila (FDA) letos prejel dopis, v katerem je agencija pojasnila, da je ocenila in potrdila sklep podjetja, da je njihov piščanec varen za uživanje.
Podobno so v zadnjem času regulativne vloge za laboratorijsko pridelana živila prejeli tudi izraelski živilski organi.
»Vemo, da je zanimanje za to področje zelo veliko,« je za portal povedal tiskovni predstavnik agencije EFSA. »Smo v tesnem stiku z našimi sorodnimi varnostnimi organi po vsem svetu. V zadnjih letih smo v Evropi zaznali strm porast vlog za nova živila [ang. Novel Foods], kar jasno kaže, da na trgu EU obstaja veliko zanimanje in spodbude za nove proizvode.«
»Novo živilo« pomeni vsako živilo, ki se v Evropski uniji pred 15. majem 1997 ni uporabljalo za prehrano ljudi v večjem obsegu. S tem izrazom in posledično zakonom, ki to področje ureja, je želela EU v zakup vzeti nove tehnologije in proizvodne procese, ki bi lahko pripeljale do novih tipov živil. Po besedah tiskovnega predstavnika je EFSA v zadnjih letih ocenila več kot sto vlog za takšna nova živila.
Postopek uvedbe novega živila na trgu Evropske unije
Predstavnik je prav tako pojasnil, da gre odločitev agencije skozi zelo strog postopek. »Za naše ocene novih živil imamo devetmesečni rok. Vendar se lahko rok kadarkoli podaljša, če so za dokončanje ocen tveganja potrebne dodatne informacije, pojasnila ali podatki.«
Čas, potreben za oceno tveganja, ki ga predstavlja neko novo živilo, je odvisen od popolnosti in kakovosti predložene dokumentacije oziroma podatkov.
Nadaljnje odločitve o novih živil in pogojih uporabe so v rokah zakonodajalcev EU, torej Evropske komisije in držav članic EU, ki so odgovorni za kakršnekoli odobritve.
Italija je na primer že prepovedala živila na celični osnovi, saj se boji, da bi nova živila lahko ogrozila kulinarično dediščino države.
V skladu z uredbo o novih živilih ima Komisija po oceni varnosti, ki jo opravi EFSA, do sedem mesecev časa, da pripravi predlog za odločitev, kar lahko pomeni dovoljenje za promet ali zavrnitev, ki jo nato sprejme odbor, sestavljen iz organov držav članic.
»Ta odločitev in časovni okvir [Komisije] ne sodita v pristojnost agencije EFSA,« je poudaril predstavnik. »Ne bomo sklepali kompromisov glede varnosti. Vedno pa iščemo načine, kako bi lahko sistem naredili čim bolj učinkovit, zato smo v stalnem dialogu z zainteresiranimi stranmi, da bi zagotovili, da so zahteve jasne.«
Kako se bodo odločili potrošniki?
Profesor Michael Siegrist, ki vodi raziskovalno skupino za hrano in vedenje potrošnikov švicarske visoke šole ETH Zürich, je pojasnil, da je naraven izvor živil ali živilskih tehnologij »odločilen dejavnik za potrošnike«.
»Dober primer je meso, pridobljeno iz celičnih kultur. V številnih študijah je večina udeležencev pokazala majhno pripravljenost, da bi ga sploh poskusili,« je dejal.
»To zanašanje na ‘naravnost’ je miselna bližnjica, ki jo uporabljajo vsi ljudje: ‘Če je naravno, mi ne more škodovati. Pravzaprav je gotovo dobro zame.’ Nasprotno pa velja za tisto, kar ni naravno.”
Siegrist je pojasnil, da ima pri sprejemanju novih živil s strani potrošnikov pomembno vlogo tudi učinkovita komunikacija.
»Videli bomo, ali bodo ljudje premagali psihološke in informacijske ovire za živila, pridobljena iz celičnih kultur. Zagotovo pa se bo to zgodilo le, če bodo izdelki, kot je meso, pridobljeno iz celičnih kultur, enako okusni in cenejši od tradicionalnih alternativ.«
Powered by Contextual Related Posts
