Upam, da sem pravilno prevedel tisto, kar pogosto slišim, ko sem v Dalmaciji na dopustu. Ampak, da se razumemo, ne v kakšnem zaničljivem tonu, prej kot neko prijateljsko opozorilo. Bom pojasnil. Tisti, ki me poznate, veste, da že od svojega srečanja z abrahamom soorganiziram zasavske humanitarne teke. Letošnji, že dvanajsti, bo v petek, 8. septembra, med 8. in 20. uro v Športnem parku Rudar Trbovlje. Zbirali bomo denar za osebe z multiplo sklerozo. Na več načinov. Spodaj pod to kolumno sta objavljena transakcijski račun in pojasnilo, kako lahko prispevate prek SMS sporočil. Denar se bo zbiral tudi na teku, ko se mi boste lahko pridružili na dvanajsturnem teku na atletski stezi in pred tem pri prostovoljcih v nameščeno škatlo dali kakšen evro, že nekaj mesecev pa se denar zbira tudi v nekaterih slaščičarnah, cvetličarnah in barih. Vse skupaj se ob koncu teka prešteje in shrani na računu Društva prijateljev mladine Trbovlje, ki je soorganizator teka. Po tednu ali dveh se celotni znesek nakaže za namen oziroma društvu, kamor so včlanjene osebe z multiplo sklerozo. V društvu se potem odločijo, kako bodo denar porabili. Na dosedanjih tekih je bilo zbranih okoli 50 tisočakov. Ne ravno veliko za vložen trud in organizacijo, a nekaj vendarle. Nam je še skoraj pomembnejše kot denar, da s tem humanitarnim tekom ozaveščamo javnost, predvsem otroke, ki se nam vsako leto množično pridružijo, in vse ostale, da med nami živijo tudi invalidi, bolni ljudje in mnogi, ki so na socialnem robu. Povemo in prikažemo jim, kako lepo je evro darovati za plemeniti namen.
No, in ker ste prebrali, da bom letos tekel kar pol dneva, in verjamem, da bo septembra še vedno vroče, hočeš nočeš moram trenirati in se na tek pripravljati celo leto. Ne le ob zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah, ko ni tako vroče, ampak tudi kdaj, ko v senci toplomer kaže 35 stopinj Celzija. In od tod tisto opozorilo, ki ga slišim, ko tečem, ko mi kdo reče »ludi Slovenac«. To slišim v Dalmaciji. Tu po zasavskih cestah pa opazim kakšno zmajevanje z glavo, ko me kdo opazuje med tekom iz klimatiziranega avtomobila, ko tečem mimo njega. V Dalmaciji najpogosteje tečem okrog poldneva, takrat ko se z ženo vračava s plaže v apartma, kjer sva potem v prijetnem hladu do 16. ure, ko se pot na plažo ponovi. Vmes grem po navadi vsak dan za slabo urico na tek. Seveda govorim o času, ko sva v Dalmaciji na dopustu. Poleti. Domačini me že poznajo in vedo, da me bodo verjetno opazili okrog poldneva kje na kakšni lokalni cesti, ob morski obali, kako nabiram kilometre in se pripravljam na septembrski tek. Vedo za humanitarne teke. Zato me le še redko kdo zbode ali opozarja, da ni ravno zdravo teči po soncu v hudi vročini. Saj jim kdaj povem, da mi ves čas med tekom piha, ampak se mi zdi, da si mislijo bolj, da mi piha v glavi. To mi reče kdaj tudi žena, da ne govorim o mami, ki jo moji »vročinski« teki zelo skrbijo. Resnica pa je ta, kar lahko tudi sami preizkusite, da sta stanje na razbeljenem asfaltu ali zelo počasna hoja, ko kaže temperatura v senci 30 plus, naporna, zelo naporna, zelo vroče zna biti, tek recimo 10 kilometrov na uro, ko sekaš zrak, pa je nekaj čisto drugega. Ves čas ti med tekom piha, četudi ni vetrovno, občutek vetra ustvarjaš s hitrostjo. V Dalmaciji okrog poldneva tako in tako vedno prijetno pihlja, na naših zasavskih cestah tudi pogosto, pravzaprav v zadnjem času mnogokrat nevihtno močno, da te kar premika, težave se res začnejo na športnih igriščih, ki so obdana s tribunami in imaš občutek, da si kot v kotlu. Tako je pogosto tudi na Rudarju, zato se moram nujno privaditi na visoke temperature, da sploh »preživim« dvanajsturni tek. Če mi tisto o teku deset na uro ne verjamete, torej ne verjamete, da pihlja, to preizkusite sami, lahko tudi s kolesom. Ne bo vam vroče. Ko se boste zaustavili, pa boste vročino takoj začutili.
Ampak, da se razumemo, jaz to delam že dvajset in več let. Vročine sem nekako vajen, zaenkrat, čeprav me EMŠO prehiteva, tudi dovolj tekočine zaužijem pred in med tekom in tudi potem. Lahko rečem, da je tudi kar nekaj kilometrov za mano, zato me nikar ne posnemajte. Imam rajši, da mi rečete nori Igor ali da mi v Dalmaciji rečejo »ludi Slovenac«, kot pa da se greste soncu nastavljati takrat, ko je peklensko vroče.
Kljub temu, da se celo leto pripravljam, pa že sedaj vem, da bom imel med tekom 8. septembra težave, verjetno tako kot vsako leto hude krize, tudi krče. Težko je verjeti, ampak vseh omenjenih težav je bistveno manj, ko vidim, da moj in naš humanitarni tek podpirate. Najbolj sem vedno vesel prisotnosti tistih, za katere tečem, pa vseh otrok in tekačev, ki se mi pridružijo, pa ko z očesom opazim, da se škatle polnijo. Saj bi vas objel in pozdravil, z vami kaj poklepetal, ampak verjemite mi, da ko je za mano že pet in več ur teka, za to niti nimam prave energije. A srce mi igra, le da se tega ne vidi. Vi mi dajete moč, da sem lahko »ludi Slovenac«.
Če pa bi po prebranem kaj darovali, evo, spodaj sta dve možnosti za to.
Podatki za donacijo za 12. Zasavski humanitarni tek
Društvo prijateljev mladine Trbovlje Trg svobode 11, 1420 Trbovlje
Davčna številka: 11150254, nismo davčni zavezanci
TRR: SI56 6100 0001 9204 698, odprt pri Delavski hranilnici d.d.
Namen: 12.ZHT
Sklic: SI00 12-2023
Koda: CHAR
SMS donacije: DPM5 na 1919
Powered by Contextual Related Posts
