Rusija ne bo obnovila dogovora o izvozu žita, dokler ne bodo izpolnjeni njeni pogoji
Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek dejal, da sporazum o izvozu žita ne bo obnovljen, vse dokler zahodne države ne bodo izpolnile svojih obveznosti in olajšale ruskega kmetijskega izvoza.
»Razmislili bomo o možnosti oživitve črnomorske pobude, vendar šele po tem, ko bodo v celoti izpolnjene zahteve o odpravi statusa sankcij za ruska podjetja, ki delujejo na področju kmetijskih proizvodov in gnojil,« je navedeno v izjavi.
Dogovor, ki so ga sprejele Rusija, Ukrajina, Turčija in Združeni narodi, je Ukrajini omogočal varen izvoz žita prek črnomorskih pristanišč. Po večtedenskih pogajanjih je 17. julija prenehal veljati.
Prek morskega koridorja je bilo prek Črnega morja v 45 držav na treh celinah izvoženih več kot 32 milijonov ton živil, kar je olajšalo svetovno prehransko krizo, zlasti v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji.
Putin je svojo izjavo predstavil po pogovorih s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je glede pogovorov poudaril, da »ni bilo mogoče doseči konkretnih dogovorov«. V zvezi s tem je mislil predvsem na dogovor o žitu.
»Gre za večstranski proces, ki je zdaj nemogoč zaradi stališča zahodnih držav, ki že dolgo zavračajo izvajanje pogojev črnomorske žitne pobude. Zato je tu nemogoče kar koli doseči z dvostranskimi stiki,« je pojasnil Peskov.
Rusija je tik pred sklenitvijo sporazuma o brezplačni dobavi žita šestim afriškim državam, kar je napovedala že takoj ob julijski prekinitvi dogovora.
Ruski predsednik je ob tem dodal, da bo Rusija v Turčijo poslala 1,1 milijona ton poceni žita, ki ga bodo predelali in dostavili revnim državam.
»Moskva bo še naprej izvažala doma proizvedeno hrano in gnojila, kar bo omogočilo stabilizacijo svetovnih cen in izboljšanje njihove splošne razpoložljivosti, ter ne bo opustila prizadevanj za brezplačno dobavo izdelkov državam, ki jih potrebujejo.«
Od pogovorov glede izvoza žita je v veliki meri odvisna varnost svetovne oskrbe s hrano. »Moje mnenje je, da se Putin zaveda vpliva, ki ga ima z uporabo hrane kot gospodarskega orožja, zato se bo boril za vse, kar lahko dobi v smislu popuščanja pri svojih željah,« je dejal Tim Benton, strokovnjak za prehransko varnost pri think tanku Chatham House. To lahko vključuje rusko žito, izvoz gnojil ali širša vprašanja, je dodal.
Po besedah Putina rusko nezadovoljstvo z dogovorom izvira tudi iz dejstva, da je veliko izvoženih prehranskih izdelkov pristalo v državah, kjer sicer niso bili nujno potrebni.
Podatki Skupnega koordinacijskega centra v Istanbulu, ki je organiziral pošiljke iz Ukrajine, kažejo, da je šlo 57 odstotkov ukrajinskega žita v države v razvoju, pri čemer je bil glavni cilj Kitajska, ki je prejela skoraj četrtino hrane.
Kot kaže, je možnosti za ponovno vzpostavitev dogovora vedno manj. Dejavnosti za zagotovitev izvajanja memoranduma med Rusijo in ZN v okviru sporazuma o žitih so se praktično ustavile, je v sredo poročala ruska tiskovna agencija TASS. Svetovna organizacija Moskvi namreč ne pošilja več rednih poročil o napredku, so zapisali.
Powered by Contextual Related Posts
