Po torkovih podražitvah so cene bencina in dizelskega goriva krepko višje od tistih, ki smo jih bili vajeni. Za liter bencina je trenutno potrebno odšteti 1,588 evra, za liter dizla pa 1,664 evra.
Marsikdo se ob tem sprašuje zakaj je tako. Možni razlogi se širijo od mednarodnih razmer in omejevanja proizvodnje nafte pa vse do visokih dajatev.
Na mednarodne razmere bi Slovenija sama bolj težko vplivala, zato smo Googlovega klepetalnega robotka z umetno inteligenco povprašali, kaj bi po njegovem mnenju morala storiti vlada, da bi olajšala trenutno situacijo. V nadaljevanju objavljamo takšne odgovore, kot jih je robot spisal.
»Najbolj neposreden način za znižanje cen goriv je znižanje trošarin. Trošarine so davki, ki se plačujejo na gorivo, in predstavljajo pomemben del končne cene. V Sloveniji znaša trošarina za liter bencina 0,41349 evra, za liter dizla pa 0,38277 evra,« je pojasnil Bard. »Vlada bi lahko te trošarine znižala ali celo ukinila.«
Ob tem pa je izpostavil tudi glavni pomislek takšnega ukrepa. Znižanje trošarin namreč vodi do zmanjšanja prihodkov države, »kar bi lahko vplivalo na financiranje drugih javnih storitev«.
»Poleg tega je treba upoštevati, da nižje trošarine ne bi imele dolgotrajnega učinka na cene goriv. Cene goriv na svetovnem trgu so še naprej visoke, zato bi se lahko tudi cene goriv v Sloveniji kmalu spet zvišale,« je pojasnil.
Dodal je še, da bi nižje trošarine lahko negativno vplivale tudi na financiranje lokalnih storitev, kot so javni prevoz, vzdrževanje cest in ravnanje z odpadki.
Nadaljeval je z drugim predlogom in sicer, da bi vlada lahko potrošnikom subvencionirala stroške goriva. »To bi lahko storila z nepovratnimi nakazili, znižanjem davkov na dohodek od dela ali z drugimi ukrepi. Subvencije bi bile bolj ciljno usmerjene od znižanja trošarin, saj bi bile namenjene le tistim, ki jih podražitve goriv najbolj prizadenejo,« je pojasnil Bard.
Tukaj je imel v mislih tiste z nižjimi dohodki in tiste, ki živijo v bolj odročnih krajih, kjer je navadno javni prevoz tudi težje dostopen.
Vladi je Bard svetoval tudi spodbujanje uporabe javnega prevoza z nižjimi cenami vozovnic ali z drugimi ukrepi. Vlada lahko spodbuja tudi trajnostno mobilnost, kot so hoja, kolesarjenje ali uporaba električnih avtomobilov. »To bi lahko zmanjšalo povpraševanje po bencinu in dizlu, kar bi lahko vodilo do nižjih cen.«
Kakšni bi bili učinki teh ukrepov? »Znižanje trošarin bi imelo najhitrejši učinek, saj bi se cene goriv takoj znižale. Subvencije za potrošnike bi bile bolj ciljno usmerjene, vendar bi imele manjši učinek na cene goriv. Promocija javnega prevoza in spodbujanje trajnostne mobilnosti bi imela dolgoročne učinke na cene goriv, saj bi zmanjšali odvisnost od bencinskih in dizelskih vozil.«
Kaj pa slabe strani ukrepov? Kot omenjeno, bi znižanje trošarin vodilo do zmanjšanja prihodkov države. »Subvencije za potrošnike bi lahko bile drage za državo. Promocija javnega prevoza in spodbujanje trajnostne mobilnosti bi lahko zahtevale velike investicije«, je še dodal.
Po njegovem mnenju bi bila najboljša izbira za Slovenijo kombinacija različnih ukrepov, ki jih je omenil. Bard je zaključil s tem, da je vlada že sprejela nekaj ukrepov za znižanje cen goriv. Pri tem je spomnil na znižanje trošarin v avgustu, kjer so posledično cene goriv ostale nespremenjene in se niso podražile.
»V prihodnosti bo vlada verjetno sprejela še kakšne ukrepe za znižanje cen goriv. To je še posebej pomembno, saj se cene goriv na svetovnem trgu še naprej dvigujejo,« je opozoril.
Powered by Contextual Related Posts
