Zaradi podnebnih sprememb pivo z manj okusa, vino pa močnejše

Znanstveniki že kar nekaj časa opozarjajo na spreminjajoče se deževne vzorce na eni strani ter rekordno sušo na drugi strani. Do novih višin skačejo tudi temperature ozračja in morja. Zaradi tega pada število opraševalcev, ki so ključni za dober in obilen pridelek.
Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je na primer pred nekaj leti opozoril, da sta netrajnostna raba energije in neenakomerna raba tal povečali globalno segrevanje na 1,1 °C nad predindustrijsko raven.
Nove študije so ob tem pokazale, da podnebne spremembe tako vplivajo tudi na kavo in kakav, okus in aromo piva zaradi pridelka hmelja ter značilnosti vina zaradi pridelka grozdja.
Vroča in suha poletja nižajo kakovost in količino piva
Leta 2022 je bilo v Evropi prodanih kar 39,1 milijona litrov piva, ki sicer velja za tretjo najbolj razširjeno pijačo na svetu. Poleg tega so po podatkih Eurostata leta 2022 države EU proizvedle skoraj 34,3 milijarde litrov piva z vsebnostjo alkohola in 1,6 milijarde litrov piva brez alkohola ali z nizko vsebnostjo alkohola.

Vroča in suha poletja pa naj bi znižala kakovost in količino pridelanega piva, kar pomeni, da bi bilo to manj okusno, so raziskovalci zapisali v nedavno objavljeni študiji v reviji Nature Communications. Razlog se skriva v manjšem pridelku in nižji kakovosti hmelja, vzpenjavke, ki pivu daje značilno aromo in okus.
Analiza podatkov iz regij, ki predstavljajo približno 90 odstotkov pridelave hmelja v Nemčiji, na Češkem in v Sloveniji, je pokazala, da se je zorenje hmelja začelo približno 20 dni prej, proizvodnja pa se je zmanjšala za skoraj 0,2 toni na hektar na letni ravni.
Vsebnost alfa kislin se je medtem zmanjšala za približno 0,6 odstotka, če primerjamo podatke pred letom 1994 in po njem. Alfa kisline v pivu so spojine, zaradi katerih ima pivo značilen grenak okus.

Znanstveniki so ob teh podatkih do leta 2050 napovedali zmanjšanje pridelka hmelja za 4 do 18 odstotkov in zmanjšanje vsebnosti alfa kislin za 20 do 31 odstotkov. Prepričani so, da je treba takoj sprejeti prilagoditvene ukrepe za stabilizacijo razmer.
Glavno breme podnebnih sprememb na kavi in kakavu
Tropski pridelki, kot so kava, kakav, lubenice in mango, zaradi zmanjšanja številka žuželk opraševalk nosijo glavno breme podnebnih sprememb, poziva študija, objavljena v reviji Science Advances, ki sta jo izvedla Univerzitetni kolidž v Londonu v Združenem kraljestvu in Prirodoslovni muzej na Nizozemskem.
Prekomerna vročina zmanjšuje življenjski prostor cvetočih rastlin, zaradi česar je število žuželk, ki jih oprašujejo, upadlo za 61 odstotkov. Te rastline so odvisne od čebel in muh, ki jim pomagajo pri razmnoževanju.

Raziskovalci so zbrali podatke s 1.507 rastišč po svetu in popisali 3.080 vrst žuželk opraševalk in ob tem ugotovili, da so opraševalci v tropih verjetno bolj prizadeti kot drugod. Scenarij bo verjetno najbolj vplival na Kitajsko, Indijo, Indonezijo, Brazilijo in Filipine, ogrožena pa je tudi podsaharska Afrika, zlasti pridelki kakava in manga.
Glavni avtor študije Joe Millard, računalniški ekolog iz Prirodoslovnega muzeja v Londonu, je namignil, da bosta kava in kakav v prihodnosti dražja. »Ker se žuželke ne morejo spopasti z medsebojnim vplivom podnebnih sprememb in rabe tal upadajo, bo upadala tudi količina pridelkov, ki so odvisni od žuželk kot opraševalcev. V nekaterih primerih bi lahko te pridelke opraševali ročno, vendar bi to zahtevalo več dela in več stroškov,« je pojasnil.

Višje temperature ugodne za vinsko trto
Po drugi strani je Univerza v Oxfordu v Veliki Britaniji analizirala več desetletij ocen vinskih kritikov iz Bordeauxa in ugotovila, da so višje temperature ugodne za dobro vino. Vinski trti naj bi koristila večja razlika med zimo in poletjem ter krajša in zgodnejša rastna sezona.
Študija tudi poudarja, da imajo potrošniki raje močnejša vina z intenzivnejšimi okusi, nižjo kislostjo in visoko sladkostjo. Kljub temu znanstveniki opozarjajo, da so zaradi vse večje vročine vinogradi izpostavljeni tudi večji nevarnosti požarov poleti ter pozebe in toče spomladi.
Dejavniki, kot so naraščajoče temperature, spremenljive padavine in ekstremno vreme, vplivajo na pridelek in produktivnost. Edini način za zaustavitev podnebnih sprememb je zmanjšanje emisij, pravi direktor platforme CGIAR za vpliv na podnebne spremembe.