Nemčija in Gana sta v »trezor sodnega dne« prispevali nova semena
V globalno skladišče semen na otoku Spitsbergen, ki se nahaja v sklopu norveškega otočja Svalbard, so prejeli nove pošiljke semen. V tako imenovanem »trezorju sodnega dne« je shranjena obsežna zbirka več kot 1,2 milijona semen s celega sveta.
Med zadnjimi donatorji semen je botanični vrt Univerze v Bonnu s sedežem v Nemčiji. »Semena, ki jih pošiljamo v semenski trezor, so visokokakovostne sorte, ki so primerne za lokalno pridelavo v Nemčiji z nizko porabo energije in nizkimi vložki,« je dejal Maximilian Weigend, direktor botaničnega vrta. »Takšne sorte je potrebno gojiti po vsem svetu, da bi trajnostno ohranili in povečali proizvodnjo in kakovost hrane.«
Skladišče semen že 15 let sprejema pošiljke iz genskih bank po vsem svetu, da bi ohranilo kopije njihove semenske raznolikosti. Zaradi hitro spreminjajočega se podnebja in drugih okoljskih izzivov je ta raznovrstnost ključnega pomena pri omogočanju prilagodljivosti agroživilskih sistemov na prihodnje grožnje, sporočajo s portala Food Ingredients First.
Ob nedavnih dopolnitvah so v trezorju zdaj shranjena semena poljščin iz 74 držav. Poleg Nemčije je semena prispevala tudi Gana in sicer iz Inštituta za raziskovanje rastlinskih genskih virov Sveta za znanstvene in industrijske raziskave (CSIR-PGRRI).
Inštitut je dostavil semena, ki vključujejo sorte koruze, riža, jajčevcev in kitajskega fižola, ki so ključnega pomena za prehransko varnost, zdravje in kulinarično kulturo v Gani.
Po varni dostavi v skladišče so semena shranjena v podzemnih semenskih komorah pri arktičnih temperaturah -18 °C.
»Naša prva varnostna rezerva nam prinaša občutek olajšanja, da so naše zbirke rastlinske raznovrstnosti na poti k trajni zaščiti v korist vsega človeštva,« pravi Daniel Kotey, višji znanstvenik pri CSIR-PGRRI.
Urugvaj, Tajska, Nova Zelandija in Češka so še nekatere izmed države, ki so v zadnjih 15 letih prispevale k zalogam semen v semenskem skladišču.
Indijska genska banka Mednarodnega inštituta za raziskovanje poljščin v polsuhih tropih (ICRISAT) je poslala 1.300 vzorcev različnih sort čičerike iz 47 različnih držav po svetu.
»Nekatera od teh semen imajo lahko lastnosti, ki bi kmetom in raziskovalcem pomagale pri razvoju izboljšanih sort poljščin, primernejših za spreminjajoče se podnebje, na primer odpornih na vročino, sušo ter nove škodljivce in bolezni,« je pojasnil Kuldeep Singh, vodja genske banke pri ICRISAT.
»Skrb za zbirko rastlinskih genskih virov je delo ljubezni: to je odgovornost, ki zagotavlja, da človeštvo ohrani bogato dediščino rastlinske raznolikosti za prihodnje generacije. In varnostno kopiranje je pomemben del te odgovornosti.«
Semena v trezorju niso namenjena samo za primer večje katastrofe, ampak jih redno prejemajo tudi države in organizacije po svetu, ki jih potrebujejo za raziskave, razvoj in obnovo pridelkov.
Podnebna kriza vse bolj vpliva na prehranske sisteme, naravne nesreče in konflikti pa še povečujejo škodo, zato zaščita svetovnih pridelkov še nikoli ni bila tako nujna. Pred nekaj časa smo na primer pisali o vplivu spreminjajočih se vremenskih vzorcev na kakovost in količino kave, kakava, vina in hmelja.
Powered by Contextual Related Posts
