Skip to content

Grozi nam obilno sneženje…

Da ne bom narobe razumljen, naj kar takoj pojasnim, da naslov te kolumne ni zrasel na mojem zeljniku. Izposodil sem si ga s spleta. Pred dnevi sem namreč brskal po svoji pametni napravi, na kateri so se mi prikazovali takšni in podobni naslovi. Če odmislim reklame, ki so mi kar naprej in naprej ven skakale. Eden takih naslovov je bil Grozi nam obilno sneženje. Odprem članek, preden mi ga je uspelo prebrati, sem po pametni napravi iskal ikse, da sem se »losal« ali rešil reklam in začnem prebirati. Seveda ni bilo v članku nič pametnega. Kako bo, ko pa je že sam naslov tako bebav, da bolj ne more biti. To, da se lahko zgodi, da bo v naslednjih dneh snežilo, naj bi bilo grozno? Torej, da bo pozimi snežilo. Pri nas. Saj ne rečem, če bi snežilo na Karibih, ampak da je sneženje tudi pri nas grozno, to je pa res bebavo.

Bebavo je tudi zapisati v naslovu recimo Znani glasbenik pristal v bolnišnici. Aha, le komu od glasbenikov se je zgodilo kaj hudega, da je pristal v bolnišnici. Seveda se mu ni nič zgodilo, le svojega prijatelja je spremljal, ko je ta šel na zdravniški pregled.

Ampak zdaj je tako, pravijo marketinški strokovnjaki, da je pač treba narod kar naprej »farbati«. Najprej z naslovom, ki mora pritegniti. To se prodaja. To gre za med. Zdi se mi, da so podobni strokovnjaki v roke dobili tudi naše politike. Sploh tiste, ki nam zdaj vladajo, in ki so vsi po vrsti na las podobni prej omenjenim naslovom člankov. So brez vsebine, le veliko praznega govorjenja, praznih obljub in zavajanja.

Tako kot pri ukrepih zelenega prehoda denimo. Zapisati, da je čas, da odpravimo ogrevanje na zemeljski plin in trda goriva, med katere sodijo tudi drva, je še en nesmisel več. Pa naj zdaj še tako pleteničijo, da jih nismo razumeli. Saj to vedno rečejo, ko kaj zakuhajo. To pa pogosto. Tako kot so, ko so Varstveno delovnim centrom želeli (srčno upam, da jim ne bo uspelo) odvzeti velik delež sredstev za nemoteno in strokovno delovanje. Pa jih menda spet nismo dobro razumeli, nas zdaj prepričuje minister Simon Maljevac.

Vmes pa romajo na Čebine, pa v Dražgoše, rešujejo svetovno politiko, medtem, ko se domača politika sesuva sama vase. Zato ne čudi, da se nič ne zgodi, ko kdo (predsednica Nataša Pirc Musar je nalila čistega vina) omeni, da je treba spoštovati poročila ali priporočila KPK, ali kdo drug (recimo Vesna Bergant Rakočević) omeni, da je treba spoštovati odločbe Ustavnega sodišča, pravzaprav vseh sodišč, ali pa ko zdravniki zahtevajo, da se mora vlada držati dogovorov, ki jih je sama podpisala.

Dobro, Pirc Musarjeva je sicer s svojim javno povedanim mnenjem razburkala levo politiko, ki nam vlada, in ima pravzaprav vse vzvode oblasti v svojih rokah, to pa je zaenkrat tudi vse. Ko se bodo na levici naveličali Roberta Goloba, bodo že našli kakšno primerno zamenjavo, to pa bo tudi vse. »Drugo pakovanje, isto sranje.« Saj razumete? Naj se še tako trudijo vse v lep celofan zapakirati, so na koncu rezultati podobni. Pravzaprav jih ni. Le vse bolj postajamo banana republika. Če to že nismo.

P.S.: Še tole. Medtem, ko mediji odpuščajo novinarje, tako vlada kot predsednica republike uvajajo podkaste. Svoje medije imajo ali ustanavljajo tudi občinski šerifi. Kaj si mislim o podkastu nekdanjega predsednika Boruta Pahorja, sem na tem mestu že javno zapisal. Nič dobrega. Še slabše je moje mnenje o občinskih, vladnih in predsedničinem trobilu.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice