Bela štorklja je ena od najbolj prepoznavnih, veličastnih in mogočnih ptic, ki je neposredno povezana s človekom, saj si za svoje bivališče in gnezdenje izbira bližino človekovega doma. Človeka spremlja pri opravilih na polju in z njim vzpostavlja neposreden stik. Prav zato so jo vpletali v ljudske pripovedke, basni, prigode in ljudske reke, predvsem v prekmurski kulturni dediščini, saj je bila bela štorklja oziroma štrk, kot ji rečejo Prekmurci, sinonim in zaščitni znak tega dela Slovenije.
S svojo pojavnostjo in lepoto te ptice krasijo pokrajino in upravičeno je lahko ponosen vsak kraj, v katerem se odločijo gnezditi. Zelo blizu so človeški duši tudi po tem, da so neskončno zveste – svojemu partnerju in svojemu gnezdu. Par štorkelj ostane skupaj »za vedno« in tudi doma štorklja ne menja kar tako. Na pomlad preleti tisoče in tisoče kilometrov dolgo pot iz toplih krajev, da poišče svoj kraj in zgradi na istem mestu svoj dom, svoje gnezdo, ki je preplet velikih vej in je precej težko.
Gorenjska postaja nova najljubša točka za gnezdenje
Prekmurje pa zadnja leta izgublja ekskluzivnost glede gnezdenja bele štorklje. Vse kaže, da so ji poleg prekmurskih ravnic tudi gorenjska polja, travniki in loke vse bolj privlačni za spletanje ptičjega doma.
Tako smo pred kakšnim mesecem lahko v okolici Kranja z navdušenjem opazovali cele jate belih štorkelj na poljih. To so mlade štorklje, ki še nimajo partnerja in se zbirajo v velike skupine. V marsikaterem kraju so jim postavili gnezdilnice in zato lahko čisto od blizu spremljamo, kako skrbno vzgajajo svojo mladež. Torej je za naslednje generacije štorkelj na gorenjskem koncu poskrbljeno!
Štorklje v gnezdu. Vir slike: Pixabay.
Popisana so prav vsa gnezda po vsej Sloveniji
Naše zelo dejavno Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije vsako leto popisuje gnezdenje ptic pri nas, štorklja pa je edina ptica, za katero natančno vedo, kje je vsako njihovo gnezdo. Gnezda popisujejo že od leta 1999 in so ena prvih, ki so jih začeli popisovati.
Vsako gnezdo si ogledajo, ga ocenijo in ukrepajo, če štorklje potrebujejo pomoč, ker je gnezdo pretežko za določeno lokacijo, pri tem pa seveda sodelujejo s krajani in drugimi službami, da pticam zagotovijo varno gnezditev.
Lani so opazovali prvo štorkljo, ki je pri nas prezimila, in sicer na veselje otrok je priletela 15. novembra na gnezdo pri podružnični šoli Žabnica in tam ostala vso zimo. Otroci so jo vsak dan z nasmeškom na obrazu opazovali prek spletne kamere.
Lani kar 300 gnezdečih parov
Lani je potekal 25. popis bele štorklje pri nas, popisovalci pa so bili nad rezultatom prijetno presenečeni. Izide popisa so predstavili na posebnem družabnem dogodku, posvečenem 25. obletnici popisovanja, in vse navzoče ter vse ljubitelje teh mogočnih ptic navdušili s podatkom, da je bilo lani pri nas rekordno število gnezditev belih štorkelj.
Našo domovino si je za gnezdenje izbralo kar 300 gnezdečih parov, kar je 31 parov več kot leto poprej, ki pa je bilo prav tako rekordno – gnezdilo je 269 parov. Srečali so se tudi varuhi bele štorklje iz vse Slovenije, si izmenjali izkušnje in se zavezali, da bodo spremljali in po potrebi pomagali štorkljam tudi v prihodnje. To pa si ta čudovita ptica več kot zasluži.
Štorklje z mladiči. Vir slike: Pixabay.
Štorklja je našla pot v naša srca
Da je štorklja pomemben del našega vsakdana in ima v naših srcih posebno mesto, kažejo basni, legende, pravljice, poučne zgodbe, v katerih nastopa in ki ji dajejo poseben pečat. Pa to niso le pripovedi iz daljnih starih časov, ampak take čisto sveže, ki nastajajo dandanes, saj je ta ptica navdih za vsako novo generacijo. Tako je pred tremi leti izšla prelepa slikanica Štorklja Loka, ki je resnična zgodba o družini štorkelj iz Škofje Loke, znana je basen o čaplji in štrku, zgodba o štorklji in skritem zakladu, poučna zgodba o lisici in štorklji ter še številne. Pa si za konec preberite Pravljico o štorklji, ki prinaša zdravje, ki je prisrčen opis velikega belega štrka.
»V prelestni deželi za sedmimi planjavami, v kraljestvu dobrega kralja Ruma, ljudje in živali živijo v sožitju. Pomagajo si, ko je hudo, in radostno klepetajo, ko nimajo nič drugega za početi. Tam živi tudi štorklja Štefka, ki jo v kraljestvu kličejo kar Štefi. Štefi je ljudem in živalim v kraljestvu znana kot nosilka zdravja. Leta nad ozelenelimi planjavami in išče cvetlice, zeli in poganjke, ki vsem naokoli pomagajo pri teh in onih težavah. Medved Remi večkrat potoži, da ga zvija po trebuhu, ker je preveč pojedel, mizar Tine pa je bolj nerodne sorte in mu Štefi ničkolikokrat lajša boleče prste, kadar s kladivom zgreši žebelj. Ko je nekega dne Štefi na pomoč poklicala mala Jala, pa je Štefi hitro vedela, da samo cvetke in zeli ne bodo dovolj. Jala je tožila in jadikovala, a nič, kar je imela Štefi v svoji vrečki zdravilnih pripomočkov, ni pomagalo. Ostalo je le eno – Štefi je segla globoko v culico in na plan potegnila prečudovito, sijočo kapljico. Kot zdravilka je štorklja Štefka vedno imela pri sebi sam vir zdravja. Kapljico, v kateri se je skrivalo znanje in moč vseh zdravilcev pred njo. Ponudila jo je Jali in ta je nemudoma zaužila, nato pa v trenutku zasijala kot sonce. Polna zdravja in veselja je Jala objela Štefi in se ji pričela zahvaljevati. Štefi pa jo je le potrepljala in tiho rekla: »Hvala tebi, deklica. Tvoje zdravje in zdravje vseh v kraljestvu je namreč moj največji navdih.«