Zavržena hrana pomembno vpliva na okolje na planetu
Ste vedeli, da odpadna hrana, tista, ki jo zavržete, ker je niste pravočasno porabili, na naš planet negativno vpliva celo bolj kot celotna letalska industrija? Ugotovljeno je, da prispeva in je vzrok za kar 16 % izpustov toplogrednih plinov. Prav zato se na vseh ravneh vse glasneje opozarja in ozavešča ljudi, kako pomembno je zmanjšati količino zavržene hrane pri vseh, ki z njo upravljajo: od pridelovalcev do predelovalcev in končnih uporabnikov – kar smo mi vsi.
Da bi to prizadevanje doseglo čim več ljudi in jim pokazalo, kako globok problem je to in kakšno škodo povzroča okolju in tudi vsakemu izmed nas, je Generalna skupščina ZN 29. september razglasila za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani.
Veliko hrane se izgubi na poti od polja do mize, precejšen delež se zavrže v trgovinah, predelovalnih obratih, več kot polovica hrane pa v gospodinjstvih – ta podatek je res presenetljiv in šokanten. Brez našega ozaveščenega delovanja se torej ne more nič spremeniti. Bomo sprejeli to odgovornost?
V naslednjih letih je treba je za polovico zmanjšati količine zavržene hrane
Problem postaja tako pereč, da se je pobudi Agende za trajnostni razvoj Združenih narodov pridružil velik del sveta in se zavezal znižati količine odpadne hrane kar za polovico že do leta 2030. K temu so pristopile tudi države Evropske unije in s tem seveda tudi naša država.
Hrana. Če ste kupili ali pripravili več hrane, kot je boste lahko porabili, je zamrzovanje odlična rešitev. Vir slike: cookforyourlife.org.
Spoštuj hrano, spoštuj planet
Naše ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z več akcijami ozaveščalo javnost o tem problemu, ker se zaveda, da mora doseči vsakega izmed nas. Vsak izmed nas namreč vsak dan, vsak trenutek pomembno prispeva k lastni dobrobiti in dobrobiti vseh na planetu, če le bolj zavestno pristopa k izbiri hrane, nakupovanju in njeni pripravi.
Naše ministrstvo si je zadalo visok cilj glede znižanja količine odpadne hrane, in to za več kot 30 %. Pripravili so več konkretnih smernic za nas državljane in tudi kratek, zelo zanimiv in poučen video, ki je pospremljen z rap glasbo pevca Daria Nočića Serinija in nagovarja mlade in manj mlade: Spoštuj hrano, spoštuj planet! Poudarki v ritmu rapa, ki izstopajo in skušajo prodreti v zavest potrošnikov, so: zavrzi manj, spomni se, od kod hrana prihaja, načrtuj, ne nakupuj preveč, porabi vse, recikliraj, shranjuj, kupuj lokalno, ne meči vstran, naj zadiha svet.
V Sloveniji 72 kg, v EU 131 kg zavržene hrane na prebivalca
Če dobro pomislite – se zavedate, koliko hrane zavržete na mesec? Podatki kažejo, da kar precej, vsak Slovenec povprečno na leto zavrže 72 kg hrane, povprečje za EU pa je še precej višje in se ustavi pri 131 kg na prebivalca.
Zato so na ravni EU sestavili priporočila, kako lahko posameznik pripomore k izboljšanju stanja in nato vsi skupaj to problematiko zasučemo v bolj pozitivno smer.
V tem sklopu je pomembno, da ne greste v trgovino in tam kupujete vsevprek, ampak je bolje, da obroke načrtujete vnaprej in si sestavite seznam hrane, ki vam bo prišla prav v naslednjih dneh. S polic v košarico nalagajte le to, kar veste, da boste lahko uporabili. Če pa vam v kakšnem kotu hladilnika le ostane še kako »pozabljeno« sadje, zelenjava ali kaj drugega, tega ne zavrzite kar takoj, ampak poskusite domiselno uporabiti. Tudi druge ostanke hrane se da pretvoriti v zelo okusne jedi.
S tako premišljenim ravnanjem lahko gospodinjstvo veliko prihrani, kot so izračunali na ministrstvu, celo za krajše počitnice.
Pri tem psihologi opozarjajo tudi na čustven vidik nakupovanja hrane, ko si s hrano tešimo tesnobo, žalost in druge negativne občutke, kar nam nedvoumno kaže, da moramo v življenju poskrbeti za več duhovne in duševne hrane ter najti ravnovesje.
Zakaj je ključno ustaviti trend metanja hrane v smeti?
Pri pridelavi hrane se uporablja vrsta naravnih virov: voda, energija, delovna sila, zemlja in kapital. Ko vržemo v smeti hrano, hkrati z njo zavržemo tudi vse te vire. To pa sproža neravnovesje na trgu živil, vpliva na našo prehransko varnost in na to, koliko hrane je razpoložljive, hkrati pa pripomore k temu, da postaja hrana vse dražja.
Kot je bilo že omenjeno, vsa zavržena in odpadna hrana, ki konča na smetiščih, povzroča okoljsko onesnaževanje in pripomore k podnebnim spremembam, saj se na teh odlagališčih tvorijo toplogredni plini.
Kruhov narastek je odlična sladica iz starega kruha. Vir slike: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdrastvo in prehrano.
Veliko zmede povzročajo oznake za rok uporabe živil
Ko neko živilo prinesete domov, se začne takoj kvariti – ena hitreje, druga počasneje. Ključno je, da jih takoj pospravite na hladno in temno mesto, če je to zahtevano, da se obdržijo dalj časa.
Na večini živil, kupljenih v trgovini, je označeno, do kdaj so uporabna. Na njih sta lahko dve različni oznaki, ki pa nimata enakega pomena, a jih večina kar izenačuje in ne razume, kaj v bistvu pomenita, in tudi zaradi tega nerazumevanja se veliko hrane, ki je popolnoma neoporečna, vrže v smeti. Pa si ti oznaki pobliže razložimo.
Če na nekem živilu piše: »porabiti do«, to pomeni, da je datum, ki je zapisan, za vas skrajni dan, na katerega morate to živilo pojesti, po tem dnevu namreč ni več varno.
Če pa piše: »uporabno najmanj do«, je to samo priporočilo za to, do kdaj naj neko živilo porabite, je pa varno za prehrano še tudi po tem datumu.
Kaj vse se da narediti iz živila, ki bi pristalo v smetnjaku?
Če malo pobrskate po spletu, lahko marsikaj najdete, ali pa v kakšni stari kuharski knjigi, saj so se naši predniki zavedali dragocenosti vsakega koščka hrane in so ga znali zelo domiselno porabiti. Tako so iz starega kruha delali različne sladice, pa ocvrte šnite (res so slastne – slane ali sladke), iz prezrelega sadja kompote, čežane, lahko ga vržete v mešalnik in si pripravite bogat napitek, naredite preprost sladoled, na tisoč in en način uporabite riž, krompir in testenine … Neverjetno, koliko domiselnih načinov se človek spomni, samo da začne malo drugače razmišljati.