Kuharski mojster Lojze Čop: »Izredno sem ponosen, da sem kot preprost fant iz kmečke gostilne postal prepoznaven po celi Sloveniji«
Najprej sem, ko je bil Lojze še majhen otrok, spoznal njegovo mamo Marijo Čop, ki ji vsi rečemo Ija. Kar nekaj oddaj sva posnela in spisala več intervjujev za tiskane medije. Tako kot njen sin Lojze, pravzaprav kar celotna družina, je Ija polna pozitivne energije. Prek nje sem stkal prijateljske odnose tudi z njenim sinom, ki je po babici in po mami, ki še vedno poprime za delo, nadaljeval s tradicijo priprave hrane v Podkumu, ki je ena od krajevnih skupnosti občine Zagorje ob Savi. Lojze je izučen kuhar, gastronomsko-turistični tehnik, hkrati pa je najmlajši kuharski mojster v Sloveniji – ta naziv je pridobil leta 2011. Najmlajši izmed kuharjev je do zdaj prvi v Sloveniji, ki je izpolnjeval pogoje za pridobitev mojstrskega naziva, kar med drugim pomeni več kot pet let delovnih izkušenj ter uspešno opravljen mojstrski izpit pred strokovno komisijo. Je tudi turistični vodič, samostojni podjetnik in direktor svojega podjetja.
Poklicne izkušnje je nabiral v gostišču Kum, v gostinskem podjetju Štorman, pohvali se lahko s članstvom v slovenski nacionalni kuharski reprezentanci, tri leta je bil obraz za posodo Delimano, eno leto je sodeloval s kuharsko oddaja na TV3, za njim je kar 12 let kuhanja v oddaji Dobro jutro, zdaj pa nam že vrsto let pripravlja odlično hrano in vzdušje v Hiši domačih okusov Pr’ Čop. Lepih trenutkov pa ne preživlja le ob svojih gostih, ampak predvsem v krogu družine. Poročen je, kot pravi, z najboljšo deklico na svetu Ines Čop, s katero imata dve prekrasni hčerki Klariso in Lariso.
Takole pa je odgovoril na naših dvanajst stalnih vprašanj in še nekaj dodatnih, ki so vezana na vsakokratnega gosta te rubrike.
Marija Čop Ija, Lojzetova mama, ki je svojo energijo prenesla na vse člane družine.
Katera je tvoja najlepša lastnost?
Umirjenost v stresnih situacijah.
Kaj je tvoja največja slabost?
Verjamem, da so vsi ljudje dobri.
Kdo je tvoj vzornik/vzornica in zakaj?
Moja vzornica je moja stara mama Mici, ker se mi zdi, da mi je dala občutek, kako pripraviti dobro hrano za ljudi.
Kdaj si bil v življenju najsrečnejši?
Rojstvo hčerk in poroka.
Kaj te je v življenju najbolj prizadelo ali razočaralo?
Neiskrenost ljudi.
Kdaj in kje si izgubili nedolžnost (katerokoli)?
Ko sem bil star pet let, sem poskusil kaditi prvo cigareto, ki jo je oče odvrgel na tla. Na mojo žalost me je opazil in sem bil zelo »kregan«.
Najljubša knjiga, najljubša glasbena skupina ali glasbenik in naj film ali odrska predstava?
Najljubša knjiga: Neale Donald Walsch: Pogovori z Bogom.
Najljubša glasbena skupina: Roxette.
Naj film: Igra prestolov (serije).
Hrana izpod rok kuharskega mojstra. Vir slike: Osebni arhiv Lojze Čop.
Katera jed in pijača sta ti najljubši in katero jed sam rad pripraviš?
Najljubša jed: hrustljavo pečen odojek.
Najljubša pijača: sok granatnega jabolka, kava.
Jed, ki jo rad sam pripravim: dobra goveja juha, ribe na žaru.
Tvoj najljubši praznik je?
Božič, ker smo skupaj z družino.
Električni paneli, drva in premog ali jedrska elektrarna in zakaj?
Drva in premog, ker sem Zasavčan, ki je svoje otroštvo preživel ob toploti »kuolma« in drv, hkrati pa je bila priprava drv družinsko opravilo, ki smo ga opravljali vsi. Od drv ti je bilo najmanj 3 x toplo: ko smo jih žagali, ko smo jih zlagali, ko so bile v peči ????.
Največja nevarnost, ki grozi našemu planetu in rešitev?
Zatiskanje oči pred resnico. Rešitev: sam delaj pravo stvar in bodi vzor drugim.
Če bi lahko, kaj bi v Sloveniji / na svetu spremenil?
Da bi se hrana na svetu razporedila tako, da ne bi bil nihče lačen.
Podjetništvo in tudi ljubezen do kuhanja sta ti bila položena v zibelko. Podjetnika sta bila ves čas tvoja starša, mami Ija in babica sta radi tudi kuhali, potemtakem ne čudi, da si postal prepoznavni kuharski mojster. Kaj ti je dal ta poklic, kaj vse si doživel v svoji kuharski karieri, morebiti tudi kaj posebnega?
Ta poklic mi je dal spoštovanje do ljudi, ki za nas pridelujejo hrano, hkrati pa mi je dal tudi možnost, da vidim ogromno veselja, saj je gostišče običajno središče različnih praznovanj in veselih in sproščenih ljudi.
Dogodkov, ki bi opisali, kaj vse sem doživel v svoji kuharski karieri, je ogromno, o njih bi lahko napisal vsaj dve ali tri knjige. Posebno v mojem poklicu pa se mi zdi to, da čeprav opravimo veliko ur dela in pogosto delamo ob vikendih, praznikih in ponoči, nam to ni težko, saj nasmehi in zahvale ljudi, ki jim pripraviš dobro hrano in jih lepo postrežeš, napolnijo tvojo dušo in telo s pozitivno energijo in ti dajo zagon za nadaljnje delo.
Lojze z babico Mici, ki mu je kuharska vzornica. Vir slike: Osebni arhiv Lojze Čop.
Pogosto te lahko opazimo na televizijah, kjer nam svetuješ, katero jed naj pripravimo in kako… Spomnim se kar precej let nazaj, to je bilo še v času tvojega šolanja, da sem s tabo posnel tudi kakšno izjavo in TV reportažo. Denimo o tvojih izkušnjah iz Skandinavije. Nastopi pred kamero ti niso tuji, a vzamejo tudi nekaj časa, mar ne?
Izredno sem ponosen, da sem kot preprost fant iz kmečke gostilne postal prepoznaven po celi Sloveniji z občudovanjem odlične slovenske kulinarike in njenih sestavin. Trema pri nastopih sčasoma izpuhti, hkrati pa se zaradi javnega nastopanja tudi sam bolj izobražuješ in postajaš boljši.
Lani junija je v Hiši domačih okusov Pr’ Čop zagorelo. Pravi mali čudež je, da so pridne roke in ljudje z dobrim srcem pripomogli k temu, da vrata vaše zelo obiskane gostilne, sploh v času nedeljskih kosil, niso bila dolgo zaprta. Kako se spominjaš teh res težkih dni?
Najprej te, ko vidiš celotno situacijo, vse skupaj malo šokira. Potem se zaveš, da je potrebno zadevo izpeljati, popraviti in izboljšati.
Ampak ob tako krasnem kolektivu sodelavcev, ob srčnih sokrajanih, dobrih ljudeh in podjetnikih spoznaš, koliko dobrote še vedno premoremo, saj so nam takrat, ko nam je bilo najtežje, vsi priskočili na pomoč s pridnimi rokami, spodbudnimi besedami, materialom, finančno pomočjo in podporo z dogodkom Chefi, na pomoč! To je bila zame izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabil, hkrati pa je ne želim pozabiti, saj sem zanjo kljub vsemu iz srca hvaležen, zlati za to, kako se je vse skupaj izteklo.
Veliko se pogovarjam s podjetniki, ki niso ravno zadovoljni z našo zakonodajo, ki tiste, ki ste pridni, pogosto stiska za vrat, če se malce grobo izrazim. Kje sam vidiš največje anomalije ali težave, ki bi se dale zgolj z malo pameti in dobre volje rešiti?
Z leti sem spoznal, da smo ljudje izredno prilagodljivi. Seveda nam določene stvari ne odgovarjajo, ker velikokrat ne odražajo potreb različnih segmentov istega posla. Vsekakor so birokratske zadeve tiste, ki nas večkrat omejujejo in nam jemljejo dragocen čas, ki bi ga lahko namenili svojemu poslu. Hkrati pa se zavedam, da ne smemo preveč »jamrati«, saj ko lahko opravljaš delo, ki ga imaš rad, leta hitro bežijo. V samem procesu pa se je treba tudi zabavati, uživati in nadgrajevati.
Lojze Čop nikoli ne pozabi pozdraviti svojih gostov. Vir slike: Osebni arhiv Igor Gošte.
Kako poskrbiš za počitek, razvedrilo?
Odkar smo odplačali kredit, je moja odločitev, da ko imajo otroci počitnice, gostišče zapremo in se z družino odpravimo na dopust. Zdi se mi zelo pomembno, da čas namenjamo otrokom, hkrati pa se posvetimo tudi partnerju in samemu sebi. Tako se napolniš z energijo in novimi idejami.
Powered by Contextual Related Posts
